Druga največja drevesnica v državi

Druga največja drevesnica v državi

Družinsko podjetje Drevesnica Malus, ki je začelo poslovati leta 1994, je do danes postalo eden najbolj prepoznavnih pridelovalcev sadnih sadik pri nas. Je druga največja drevesnica v Sloveniji, ki prideluje sadike jablan in hrušk ter koščičarjev. Iztok Keuschler, direktor podjetja Malus, prizna, da so se razmere v slovenskem sadjarstvu drastično spremenile, zato je bilo nujno prilagoditi dejavnost in pospešiti vlaganja v razvoj: "Na prvi pogled se je zdelo, da sadjarstvo peša samo na Goričkem. Tam je ostalo le nekaj najbolj trdoživih sadjarjev in te lahko danes preštejemo na prste ene roke. Problem razvoja panoge in vlaganj v sajenje novih in obnovo starih sadovnjakov pa ni samo goričanski. Obseg sadovnjakov se krči. V nove nasade vlagajo le največji pridelovalci. Razloga sta dva. Še vedno nimamo strategije razvoja sadjarstva, po drugi strani je vlaganje v nove sadovnjake drago." Danes ni več dovolj zgolj zasaditi sadovnjak, ampak je treba vložiti v vso potrebno infrastrukturo, pojasni. Na prvem mestu je zaščita pred točo. "Glede na klimatske spremembe in vse bolj ekstremne vremenske pojave bo nujno tudi namakanje. Cene jabolk v zadnjih dveh letih, ko so se gibale med 22 in 33 centi za kilogram, tovrstne naložbe težko pokrijejo. Če pa že, se je čas za povrnitev naložbe raztegnil, kljub možnosti sofinanciranja iz kmetijskih skladov. Velik problem je izreden pritisk tujih jabolk, predvsem poljskih, na naš trg. Poljaki izkoriščajo svoje prednosti, to so plantažni nasadi, nekaj cenejša delovna sila in tudi to, da niso v evrskem območju. Tako so preplavili naš trg z dvema komercialno najbolj množičnima sortama ajdared in jonagold. Poljaki pridelajo 4,1 milijona ton jabolk in še vlagajo v nove nasade. Vsa ta jabolka, ki pridejo na naš trg, so sortirana in kalibrirana. Vse to je vplivalo na zmanjšanje povpraševanja po sadnih sadikah. Zato letošnje cene domačih jabolk ostajajo enake kot lani, kljub 70 odstotkov nižjemu pridelku zaradi pozebe," je o trenutnih razmerah v sad

Družinsko podjetje Drevesnica Malus, ki je začelo poslovati leta 1994, je do danes postalo eden najbolj prepoznavnih pridelovalcev sadnih sadik pri nas. Je druga največja drevesnica v Sloveniji, ki prideluje sadike jablan in hrušk ter koščičarjev. Iztok Keuschler, direktor podjetja Malus, prizna, da so se razmere v slovenskem sadjarstvu drastično spremenile, zato je bilo nujno prilagoditi dejavnost in pospešiti vlaganja v razvoj: “Na prvi pogled se je zdelo, da sadjarstvo peša samo na Goričkem. Tam je ostalo le nekaj najbolj trdoživih sadjarjev in te lahko danes preštejemo na prste ene roke. Problem razvoja panoge in vlaganj v sajenje novih in obnovo starih sadovnjakov pa ni samo goričanski. Obseg sadovnjakov se krči. V nove nasade vlagajo le največji pridelovalci. Razloga sta dva. Še vedno nimamo strategije razvoja sadjarstva, po drugi strani je vlaganje v nove sadovnjake drago.” Danes ni več dovolj zgolj zasaditi sadovnjak, ampak je treba vložiti v vso potrebno infrastrukturo, pojasni. Na prvem mestu je zaščita pred točo. “Glede na klimatske spremembe in vse bolj ekstremne vremenske pojave bo nujno tudi namakanje. Cene jabolk v zadnjih dveh letih, ko so se gibale med 22 in 33 centi za kilogram, tovrstne naložbe težko pokrijejo. Če pa že, se je čas za povrnitev naložbe raztegnil, kljub možnosti sofinanciranja iz kmetijskih skladov. Velik problem je izreden pritisk tujih jabolk, predvsem poljskih, na naš trg. Poljaki izkoriščajo svoje prednosti, to so plantažni nasadi, nekaj cenejša delovna sila in tudi to, da niso v evrskem območju. Tako so preplavili naš trg z dvema komercialno najbolj množičnima sortama ajdared in jonagold. Poljaki pridelajo 4,1 milijona ton jabolk in še vlagajo v nove nasade. Vsa ta jabolka, ki pridejo na naš trg, so sortirana in kalibrirana. Vse to je vplivalo na zmanjšanje povpraševanja po sadnih sadikah. Zato letošnje cene domačih jabolk ostajajo enake kot lani, kljub 70 odstotkov nižjemu pridelku zaradi pozebe,” je o trenutnih razmerah v sad

Scroll to top
Skip to content