EU priznala, da ni v formi

EU priznala, da ni v formi

EU bo zagotovo praznovala tudi 100. rojstni dan, čeprav danes ni v najboljši formi in kondiciji, je v Rimu v soboto ob podpisu izjave ob 60. rojstnem dnevu dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. S temi besedami je v bistvu izrazil zadovoljstvo, da sta na koncu skupno izjavo podpisala tudi predsednica poljske vlade Beata Szydlo in predsednik grške vlade Aleksis Cipras. Poljakinja je grozila, da je ne bo podpisala, ker je v njej omenjena Evropa več hitrosti, Cipras pa je pogrešal jasnejšo zavezo za zaščito socialnih pravic. "Komplicirala" le Poljakinja in Grk Beata Szydlo se je po dolgotrajnih usklajevanjih besedila, kar je v zadnjih letih v EU običajna praksa, zadovoljila s formulacijo "delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri, tako kot v preteklosti". Kaj to dejansko pomeni, pa pravzaprav nihče ne more povedati, saj si lahko izjavo vsak razlaga po svoje. Aleksisa Ciprasa pa je prepričal Juncker z zagotovilom, da zavezanost EU k spoštovanju socialnih pravic seveda velja tudi za Grke, ki jim je EU v okviru trojke mednarodnih posojilodajalcev v zadnjih devetih letih s številnimi varčevalnimi ukrepi in reformami občutno znižala socialno varnost in pravice delavcev. Pokojnine so morali Grki po nareku trojke znižati že dvanajstkrat. Voditelji 27 članic EU brez Velike Britanije so s podpisom skupne izjave na koncu na papirju pokazali enotnost, a bistveno vprašanje, kakšna bo prihodnost EU, je ostalo odprto. Razlike med severom in jugom se povečujejo Srečanje voditeljev v Rimu je vnovič pokazalo, da se razlike, zlasti med starimi članicami in tistimi, ki so stopile v EU leta 2004 in kasneje, pa med bogatejšimi severnimi in revnejšimi južnimi članicami prej povečujejo, kot zmanjšujejo, naj njihovi voditelji in evropski funkcionarji državljanom še tako skušajo prodajati enotnost. Pred finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008, je bilo praznovanje prelomnih dogodkov v EU povsem drugačno kot sobotno pr

EU bo zagotovo praznovala tudi 100. rojstni dan, čeprav danes ni v najboljši formi in kondiciji, je v Rimu v soboto ob podpisu izjave ob 60. rojstnem dnevu dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. S temi besedami je v bistvu izrazil zadovoljstvo, da sta na koncu skupno izjavo podpisala tudi predsednica poljske vlade Beata Szydlo in predsednik grške vlade Aleksis Cipras. Poljakinja je grozila, da je ne bo podpisala, ker je v njej omenjena Evropa več hitrosti, Cipras pa je pogrešal jasnejšo zavezo za zaščito socialnih pravic. “Komplicirala” le Poljakinja in Grk Beata Szydlo se je po dolgotrajnih usklajevanjih besedila, kar je v zadnjih letih v EU običajna praksa, zadovoljila s formulacijo “delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri, tako kot v preteklosti”. Kaj to dejansko pomeni, pa pravzaprav nihče ne more povedati, saj si lahko izjavo vsak razlaga po svoje. Aleksisa Ciprasa pa je prepričal Juncker z zagotovilom, da zavezanost EU k spoštovanju socialnih pravic seveda velja tudi za Grke, ki jim je EU v okviru trojke mednarodnih posojilodajalcev v zadnjih devetih letih s številnimi varčevalnimi ukrepi in reformami občutno znižala socialno varnost in pravice delavcev. Pokojnine so morali Grki po nareku trojke znižati že dvanajstkrat. Voditelji 27 članic EU brez Velike Britanije so s podpisom skupne izjave na koncu na papirju pokazali enotnost, a bistveno vprašanje, kakšna bo prihodnost EU, je ostalo odprto. Razlike med severom in jugom se povečujejo Srečanje voditeljev v Rimu je vnovič pokazalo, da se razlike, zlasti med starimi članicami in tistimi, ki so stopile v EU leta 2004 in kasneje, pa med bogatejšimi severnimi in revnejšimi južnimi članicami prej povečujejo, kot zmanjšujejo, naj njihovi voditelji in evropski funkcionarji državljanom še tako skušajo prodajati enotnost. Pred finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008, je bilo praznovanje prelomnih dogodkov v EU povsem drugačno kot sobotno pr

Scroll to top
Skip to content