“Glede na stopnjo ogroženosti v Evropski uniji in glede na vse napade, ki smo jim priča, Evrope ne bomo prepričali, da je treba zmehčati schengenski nadzor. Tudi stopnja organiziranega kriminala je visoka, zato moramo biti pri spreminjanju aktov previdni,” je danes dejal državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Bostjan Šefic: “Meja med Slovenijo in Hrvaško je ena najbolj obremenjenih schengenskih meja” Glede uredbe, ki je pričela veljati minuli petek – določa sistemsko preverjanje vseh potnikov na mejah, ne le državljanov članic EU, kot je veljalo doslej, razlog za uredbo pa naj bi bile predvsem teroristične grožnje – je Šefic ponovil, da smo že v času priprave uredbe opozarjali na nesorazmernost tega ukrepa, ki bo v praksi privedel do dolgih čakalnih vrst. “Preverjanje vseh potnikov brez logičnih izjem po našem mnenju ni ukrep, ki bi bil proporcionalen s ciljem uredbe. Zato se je Slovenija zavzemala za širši nabor izjem od sistematičnega preverjanja (na primer otroci do 12. leta in mladoletni, ki potujejo v spremstvu staršev, učenci na organiziranih ekskurzijah, starejši, ki potujejo organizirano, imetniki dovoljenj za obmejni promet). Žal zadostne podpore pri tem nismo imeli,” je dejal. Obseg preverjanja se je povečal za desetkrat Da se je pokazalo, da smo imeli prav, in je izvajanje nove določbe uredbe v praksi povzročilo kar precej težav, tudi zastoje na naših mejnih prehodih in nezadovoljstvo potnikov, je ocenil Šefic. Čakalne dobe za prestop meje so se v povprečju povečale za štiri- do petkrat, obseg preverjanja pa za desetkrat v primerjavi z lani. Državni sekretar pa je poudaril, da Slovenija ni opustila sistematičnega nadzora na meji, ampak “smo minuli vikend sprejeli in po potrebi izvajali ukrepe, s katerimi smo zmanjšali čakalne dobe na mejnih prehodih. Take ukrepe predvideva in dopušča Zakonik o schengenskih mejah.” Šefic je nato pojasnil, da so imeli številne pogovore s predstavniki Hrvaške na politični in operativni ravni, saj se je
