Skupščina ZZZS je na javnem glasovanju podprla Sama Fakina za še tretji mandat na čelu javne zdravstvene blagajne. Fakin potrebuje še soglasje državnega zbora, ki mu ga je pred letom dni odrekel. Nekateri člani skupščine so danes ugotavljali, da vlada v letu dni od te zavrnitve ni predstavila drugega kandidata, zato so vsi izrazili podporo Fakinu. V kolikor DZ do 15. maja še ne bo sprejel odločitve o soglasju Fakinu, bo skupščina na izredni korespondenčni seji odločala o vršilcu dolžnosti, so še sklenili danes. Fakin je v uvodu svoje predstavitve priznal, da je po lanski zavrnitvi v parlamentu opravil konkreten premislek o sebi in situaciji, v kateri se je znašel. Večkrat je bil kritičen do tega, da ima politika končno besedo o tem, kdo vodi zdravstveno blagajno, in znova je poudaril pomen avtonomije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). ZZZS bo moral v prihodnje imeti stališče in vpliv na to, kakšno zdravstveno službo potrebuje Slovenija. Kot je napovedal, se bo zavod pod njegovim vodenjem zavzemal za zmanjšanje števila zdravstvenih domov na največ deset, nekako enega na območno enoto ZZZS. Kot primere dobre prakse je izpostavil tri velike slovenske zdravstvene domove, ki dobro in uspešno poslujejo: gorenjski, ljubljanski in mariborski. Ključno se mu zdi enotna in močna upravna služba, ki podpira zdravstveno službo. Zavzel se je za ureditev področja koncesij, novo opredelitev terciarne dejavnosti ter v tem okviru uvedbo individualnih računov za vse zahtevne bolnike. "Danes že lahko dokažemo, da je nek bolnik dražji od povprečnega," je dejal ob tem. Vzpostaviti bo treba tudi preglednejši sistem pravic iz javnih sredstev, ohraniti univerzalno košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter izločiti tiste pravice, ki dokazljivo ne prinašajo ustreznih koristi za zdravje ali rezultatov zdravljenja v razmerju do stroškov. O tem bi morala po prepričanju Fakina odločati izključno skupščina ZZZS. V svoj program je vključil tudi spremembo financiranj