Dolgoletni kubanski voditelj Fidel Castro danes praznuje 90. rojstni dan. Velika večina Kubancev si življenja brez revolucionarja, ki ga imenujejo preprosto Fidel, sploh ne zna predstavljati. Številni Kubanci brez njega namreč niso nikoli živeli. Na čelu Kube je bil med letom 1959 in 2006, ko je oblast predal svojemu mlajšemu bratu Raulu, ki je tudi sam vse kaj drugega kot mladenič – junija jih je dopolnil 85. Fidel Castro je sicer na kongresu kubanske komunistične partije aprila pokazal, da že razmišlja o smrti. “Za vse nas pride čas,” je takrat dejal, zaradi česar se je več partijskim delegatom orosilo oko. V zgodovino se je zapisal kot človek, ki se je s svojim komunističnim režimom pred nosom ZDA zoperstavil desetim ameriškim predsednikom. Preživel naj bi več kot 600 poskusov atentatov. Po uradnih podatkih se je rodil 13. avgusta 1926 v mestu Biran na vzhodu Kube kot nezakonski otrok španskemu priseljencu, ki je postal uspešen kmetovalec, in njegovi služkinji. Že v rani mladosti je bil priča hudi revščini, v kateri je živela večina Kubancev, v revolucionarja pa ga je spremenil državni udar generala Fulgenica Batiste leta 1952. Leto dni kasneje je skupaj z nekaj somišljeniki napadel vojašnico v Santiagu de Cuba, a je vojska slabo načrtovano zaroto preprečila. Obsodili so ga na 15 let zapora, a so ga le po dveh letih ob amnestiji izpustili. Skupaj z bratom Raulom je odpotoval v Mehiko in oblikoval uporniško skupino za revolucijo na Kubi. Na Kubo se je vrnil leta 1956 na krovu ladje Granma, skupaj s še 81 moškimi. Po prvotnih hudih izgubah je skupina dosegala napredek in do leta 1958 prešla v ofenzivo. Batista je Kubo zapustil na silvestrovo, Castro pa je nato že v jutranjih urah 1. januarja 1959 razglasil zmagoslavje revolucije. Kubi je nato Castro vladal s trdo roko. Zaradi zemljiške reforme se je njegov režim znašel na nasprotnem bregu z ZDA, ki so proti Kubi uvedle trgovinski embargo in podprle spodletelo invazijo oboroženih Kubancev na Prašičji zaliv leta 1961
