Ko se je Leni Riefenstahl igranja v filmu naveličala, je sedla na drugo stran, med režiserje. Že čez nekaj let je veljala za najboljšo režiserko na svetu. Ne le v svojem času, med najboljše filmske ustvarjalce jo še danes prištevajo vsi filmski strokovnjaki. Pozneje se je lotila fotografije, s svojim ciklom o Nubah je šokirala svet in pobrala vse nagrade tudi na tem področju. In kot da ji štirje triumfi na štirih različnih področjih še ne bi bili dovolj - stara že krepko čez sedemdeset let, je naredila potapljaški tečaj in se lotila še režije podvodnih dokumentarcev. Je sploh treba povedati, da je znova osupnila? Doživela je sto let, umrla je 8. septembra 2003. Bila je najbolj slavljena in hkrati najbolj osovražena umetnica v zgodovini. Še bolj kot po njenem delu jo namreč poznamo po prijateljstvu z Adolfom Hitlerjem. Leni Riefenstahl je bila tudi nacistična režiserka, tista, ki je bolno ideologijo s svojimi čudovitimi slikami ponesla v nebo. In pred tem dejstvom se ni mogla skriti vse do svoje smrti. Leni (Helene Amalie Riefenstahl) se je rodila leta 1902 v revni delavski četrti Wedding v Berlinu, na prelomu stoletij z naskokom v najbolj živem mestu na svetu. Berlin je imel takrat dva milijona prebivalcev in je bil zelo zanimivo mesto. Tam si našel vse - od strahovite revščine v predelih, kjer je odraščala mala Leni, do blišča, ki smo ga spoznali nekaj desetletij pozneje. Berlin je prvič resnično zaživel pod taktirko železnega kanclerja Otta von Bismarcka, pozneje še bolj pod vodstvom Viljema II., zadnjega nemškega cesarja. Rekli so mu tudi najhitreje rastoče mesto na svetu - število prebivalcev v središču drugega rajha se je v slabem desetletju podvojilo (z dveh na štiri milijone). Berlinski pogled je bil zazrt v prihodnost, nobeno mesto ni modernosti častilo tako kot Berlin. Tam je bilo dovoljeno vse. In prav zato je ljudi vseh narodnosti, ras in veroizpovedi tako vleklo v "Atene na Spreeju". Deklica Leni je sanjarila o uspehu. Trde življenjske razmere so izklesa