Število vozil na hrvaških avtocestah se je lani povečalo za 7,2 odstotka. Državni podjetji Hrvatske autoceste (Hac) in Autocesta Rijeka-Zagreb (ARZ) sta lani prihodke od cestnin povečali za 5,9 odstotka oz. za 6,8 odstotka. Prihodki prvega so znašali 1,48 milijarde kun (195 milijonov evrov), drugega pa 540 milijonov kun (71 milijonov evrov). Hac skrbi za nekaj več kot 900 kilometrov avtocest, ARZ pa za 187 kilometrov, vključno z mostom proti otoku Krku in avtocesto proti mejnem prehodu Jelšane. Tudi oba koncesionarja hrvaških avtocest, Autocesta Zagreb-Macelj (AZM) in Bina Istra, sta imela lani večje prihodke od cestnin kot v letu 2014. Bina-Istra jih je povečala za 13,2 odstotka na 186,3 milijona kun (24,5 milijona evrov), AZM pa za štiri odstotke na 230,2 milijona kun (30,3 milijona evrov). Na 141 kilometrih avtocest v hrvaški Istri je največji koncesionar francosko podjetje Bouygues, avstrijski gradbinec Strabag pa je večinski lastnik družbe Autocesta Zagreb-Macelj, ki skrbi za 60 kilometrov avtocest. V nacionalnem poročilu o avtocestah je združenje Huka še objavilo, da je bilo lani odprtih 24,4 kilometra novih avtocest, kar pomeni razširitev hrvaškega avtocestnega omrežja za nekaj manj kot dva odstotka v primerjavi z letom 2014. Lanska vlaganja v gradnjo in vzdrževanje avtocest na Hrvaškem so bila nekaj manjša kot 350 milijonov kun (46 milijonov evrov), za letos pa je načrtovanih za skoraj 780 milijonov kun (102,5 milijonov evrov) investicij, od tega več kot 492 milijonov kun (64,7 milijona evrov) v gradnjo novih avtocest. Na Hrvaškem letos načrtujejo, da bodo dogradili novih 23 kilometrov avtocest, in sicer večinoma v notranjosti države ter ob vstopu v pristanišče Ploče. Med drugim naj bi letos začeli z gradnjo avtocestnega odseka v Istri od Pazina proti predoru Učka, kot tudi mosta na reki Savi proti BiH na koridorju Vc. Lani je čez hrvaške avtoceste šlo več kot 70 milijonov vozil, kar je 7,2 odstotka več kot v letu 2014. Hrvaška vlada še obravnava modele delo