Eno od poslanstev ZPM Maribor je osveščanje otrok in mladih o pomenu varovanja okolja. V sklopu Eko tedna, ki so ga pretekli teden organizirali na Glavnem trgu, je potekalo predavanje Katje Sreš, ki je razkrila mnoge skrivnosti in zanimivosti s področja tekstilne industrije, ki je druga najdonosnejša na svetu. Obenem je ta eden velikih onesnaževalcev okolja, na kar ob vseh akcijskih ponudbah, hitro spreminjajočih se modnih trendih in ugodnih cenah, niti ne pomislimo. Ravno ugodne cene so tiste, ki dopuščajo, da brez slabe vesti oblačila hitro zavržemo in nadomestimo. Številke kažejo, da se za vsak kos oblačila porabi ogromno virov in energije. Preden oblačila pridejo do nas, prepotujejo tudi več kot 15.000 kilometrov, pri čemer se proizvedejo emisije (dušikov oksid in dioksid, žveplov dioksid, ogljikov oksid in dioksid itd.), v naravo spuščamo pesticide in težke kovine, obenem se izkorišča milijone ljudi in tudi otrok, ki prisilno delajo za borih 50 centov na dan. Poleg okoljske krize je tudi humanitarna. Ob teh zaskrbljujočih podatkih se poraja vprašanje, ali bi pomislili na to – če bi vse to pisalo na deklaracijah – preden se odločimo za nakup, ter izbirali bolj pametno in previdno. Za izdelavo bombažne majice se v povprečju porabi:2200 litrov vode 8 kWh električne energije 42 do 110 litrov goriva Kupovati izdelke, ki so okolju prijazni Za preprečevanje nastajanja odpadkov je na vseh področjih potrebna ponovna uporaba. Pri odpadkih pogosto velja, da kar je za nekoga neuporabno, drugemu predstavlja pomembno novo surovino ali vir. Zaradi raznolikosti sestavin in umetnih materialov ter kemikalij, iz katerih so naša oblačila sestavljena, jih s težavo recikliramo in ponovno uporabimo na način, kot to delamo s steklom in papirjem, a na srečo obstajajo načini, kako zmanjšati količino odvrženih oblačil. Katja Sreš je optimistična: “Ljudje vse več razmišljamo in se pogovarjamo, kako ponovno uporabiti oblačila. Ta tema ni več tabu.” Sreševa pojasnjuje, da je treba zmanjša
