V Slovenijo vsako leto uvozimo 4200 velikih priklopnikov mesa in mesnih izdelkov, kar je približno 12 na dan. To predstavlja letne prihodke treh največjih slovenskih mesnopredelovalnih podjetij, ki zaposlujejo 1560 delavcev, je dejal agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Izpostavil je, da mora razvoj mesnih verig temeljiti na krepitvi konkurenčnosti. Kuhar v vseh verigah zaznava občutni upad tržnih deležev domačega porekla na slovenskem trgu, tudi pri mesu goveda in perutnine. Opozarja, da pa mora razvoj mesnih verig temeljiti na nadaljnji krepitvi konkurenčnosti, vzpostaviti je treba tudi ambiciozne in realne kolektivne vizije ter strategije razvoja. "Velikokrat, ko pogledamo letake, izjave neformalnih mesarjev, je vse domače, vse slovensko, ko pa pogledamo bilanco, vidimo, da je to praktično nemogoče. Tu so zaznane prevare," je opozoril. Tudi sicer se povečuje uvoz mesa in mesnih izdelkov. Uvažamo surovine z nižjo cenovno vrednostjo, največ iz Avstrije, sledita Italija in Nemčija. Pri prašičereji, ki je v resni krizi, se kljub izjemno nizki domači proizvodnji prašičev, te tudi izvaža. "Torej lahko naši prašičerejci na tujih trgih iztržijo več," je dejal na nedavni Mesni konferenci v Ljubljani. Ob tem pa dodal, da ima vsak Slovenec rad svoje ali sosedove klobase, zato velik delež predstavlja hišna proizvodnja. Pri reji govedi se krepi tržno relevantni del kmetijstva, od leta 2013 za kar 26 odstotkov, je vesel Kuhar, ki je dodal, da se krepi prav govedoreja, ki predstavlja prvo moč slovenske živinoreje. Opozoril je, da imamo sicer vseeno strukturen zaostanek in zaostajamo za evropskim povprečjem, a trend je močno pozitiven. "V takih resnih pogojih na trgu hišna reja in hobikultura pač ne zdržita," je poudaril. Se pa tudi pri govejem mesu kaže upad porabe. Leta 2001 je bilo skoraj vse meso na slovenskih trgovskih policah slovenskega porekla, tja zdaj pride okrog 25 odstotkov mesa iz uvoza. "Uvoz mesa tudi narašča, predvsem iz Poljske, Litve. S tem mesom verjetno ni nič narob