Krvni davek našim cestam je do včerajšnjega dne plačalo 83 ljudi, lani v istem obdobju 70. Od tega je v Mariboru na cestah umrlo 16 udeležencev v prometu, lani v istem obdobju pa 12. Če se bo tako nadaljevalo, bo na koncu leta v črni statistiki zabeleženo večje število smrtnih prometnih nesreč kakor lani. Teh je je bilo 120. Kar seveda ni razveseljiv podatek, sploh ne, če se spomnimo, da smo še leta 2014 zapisali, da je bilo prometno najbolj varno leto v zgodovini naše države. Takrat je na cestah umrlo 108 ljudi. Po mnenju vodje področja mobilnosti pri AMZS Jureta Kostanjška je bilo leto 2014 prometno med drugim najbolj varno zato, ker je bilo drago gorivo, veliko je bilo brezposelnih in posledično manj potovanj po cestah. Letos pa so se goriva pocenila, gospodarska aktivnost se stopnjuje in na cestah je več udeležencev. Med njimi je tudi vse več pešcev, kolesarjev in motoristov. "Na žalost opažam, da so pešci in kolesarji v primerjavi z motoristi zvečer brez odsevnikov. A to ni edini dejavnik za nesreče." Kot možni razlog slabše prometne varnosti omeni letošnjo stavko policistov. "Da bi bil to ključni dejavnik, pa težko presodim," doda Konstanjšek. Med najpogostejšimi dejavniki prometnih nesreč zasledimo vrsto let bolj ali manj enake. To so neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilnosti pešcev. Sogovornik k temu doda še objestnost voznikov in moteče dejavnike, kot so telefon, glasna glasba, slabe pnevmatike. "Velikokrat pa gre pri prometnih nesrečah za kombinacijo več različnih dejavnikov, recimo mokro cesto, neprilagojeno hitrost, nepazljivost voznika." Po njegovem mnenju k slabi prometni varnosti pripomorejo tudi slabe ceste, kar dve tretjini regionalnih cest je v slabem stanju. "So slabo osvetljene, luknjaste, zaraščene z vegetacijo, ozke, ni ograje, kjer bi morala biti, neurejene so tudi bankine," našteva pomanjkljivosti cest v državi. Na vprašanje, kako izboljšati prometno varnost, se sogovornik spr