Marles je bil sinonim za hitro postavljeno, montažno, sodobno hišo že pred desetletji. Tako je še danes, le da kupce osvaja v močnejši, številčnejši konkurenci in na različnih trgih. Najstarejši slovenski proizvajalec montažnih objektov letos zaznamuje 75-letnico proizvodnje v Podvelki. Doslej so izdelali 28.000 stanovanjskih objektov in več kot 400 večjih zgradb, šol, vrtcev, ambulant, bolnišnic in tako dalje. “Doma si lahko uspešen, če si dober, v tujini pa, če si boljši od lokalne konkurence,” pravi Bogdan Božac, direktor Marles hiš Maribor. Kritičen je do slovenskega sistema javnega naročanja, ki še vedno favorizira najnižjo ceno, in meni, da “bi ga bilo treba zgraditi na novo”. Leto 2016 je bilo za poslovni sistem Marles zelo uspešno, ocenjuje direktor. Na včerajšnji tiskovni konferenci v limbuških prostorih je nanizal nekaj številk. Skupni poslovni izid: 1,2 milijona evrov čistega dobička. Marles hiše Maribor, ki so največja družba v Marlesovi mreži podjetij, so obrnile 19 milijonov evrov prihodkov in 228.000 evrov dobička. Lanski prihodki so se glede na leto prej povečali za skoraj 30 odstotkov. Takšna rast je posledica izvoza oziroma prihodkov, ustvarjenih v tujini, zlasti v Nemčiji, Avstriji, Švici in Italiji, na Marlesovih ključnih tujih trgih. Z izvozom ustvarjajo dve tretjini prihodkov, v primerjavi z letom 2013 pa so ga povečali za kar 280 odstotkov. Dobička ne bodo izplačali, ampak bo ostal v podjetju za razvojne programe, je pojasnil Božac. Zaradi dobrih poslovnih rezultatov so lani zaposlili 20 ljudi, inženirjev gradbeništva in lesarstva pa tudi delavcev v proizvodnji. Skupno ima Marles 140 zaposlenih. Letos že sklenjene pogodbe in pogovori o novih poslih nakazujejo, da bodo zelo verjetno tudi v 2017. zaposlili še približno 20 ljudi. V Italiji bodo postavili 640 kvadratnih metrov velik večnamenski objekt, v Švici zelo verjetno milijonsko stavbo s 15 stanovanji, nemški posli bodo najbrž presegli pet milijonov evrov. Marlesovo podjetje za stavbno pohiš
