Minister Koprivnikar: To radikalno presega vse, kar si lahko privoščimo

Minister Koprivnikar: To radikalno presega vse, kar si lahko privoščimo

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ob današnjem nadaljevanju pogajanj s sindikati javnega sektorja ugotavljal, da so še zelo daleč narazen. Kot je dejal, sindikati želijo zelo hitro sprostitev praktično večine še veljavnih omejitev pri plačah, kar pa žal ni javnofinančno vzdržno. Koprivnikar je po srečanju s sindikati dejal, da zadnji sindikalni predlog pomeni v prihodnjem letu dodatnih 247 milijonov evrov oziroma še dodatno 5,8-odstotno povišanje plač, ob tem da bo že letos povečanje zaradi napredovanj bistveno večje, kot so bile napovedi. "To je enostavno tako veliko povečanje, da ga javnofinančno ne bomo vzdržali. V dveh letih ne moremo povečati plače celotnemu javnemu sektorju za recimo 12 odstotkov. To radikalno presega vse, kar si lahko privoščimo," je poudaril minister. Kot je dejal, vlada predlaga postopno povečevanje plačne mase. Zneski, kako bi se ta v prihodnjih letih povečevala, so kar konkretni. Do vključno leta 2020 pa bi dejansko sprostili vse omejevalne ukrepe, ki še so, je nanizal Koprivnikar in dodal, da so mu zato nerazumljivi očitki sindikatov, da vladna stran v svojem predlogu dejansko zaostruje ukrepe. "Menimo, da je to več kot korekten predlog in menimo, da se s tem predlogom že približujemo skrajnim mejam možnega," je poudaril minister. Ker pa sindikati pri svojem predlogu vztrajajo, bodo poskušali v četrtek na sejo vlade uvrstiti informacijo o sindikalnem predlogu in poteku pogajanj ter pridobiti nov mandat za pripravo protipredloga. Sindikalna stran je namreč danes predstavila svoj pogajalski predlog, ki ga je vladi predhodno že pisno poslala. Stališče sindikatov je enotno, je ob prihodu na pogajanja dejal vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek. Do zadnjega vladnega predloga so sindikati kritični. Kot je dejal Počivavšek, vlada ne sledi dogovoru o postopnem odpravljanju še veljavnih ukrepov zlasti v letih 2017 in 2018, poleg tega njen predlog temelji na spremembah plačne in uslužbenske zakonoda

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ob današnjem nadaljevanju pogajanj s sindikati javnega sektorja ugotavljal, da so še zelo daleč narazen. Kot je dejal, sindikati želijo zelo hitro sprostitev praktično večine še veljavnih omejitev pri plačah, kar pa žal ni javnofinančno vzdržno. Koprivnikar je po srečanju s sindikati dejal, da zadnji sindikalni predlog pomeni v prihodnjem letu dodatnih 247 milijonov evrov oziroma še dodatno 5,8-odstotno povišanje plač, ob tem da bo že letos povečanje zaradi napredovanj bistveno večje, kot so bile napovedi. “To je enostavno tako veliko povečanje, da ga javnofinančno ne bomo vzdržali. V dveh letih ne moremo povečati plače celotnemu javnemu sektorju za recimo 12 odstotkov. To radikalno presega vse, kar si lahko privoščimo,” je poudaril minister. Kot je dejal, vlada predlaga postopno povečevanje plačne mase. Zneski, kako bi se ta v prihodnjih letih povečevala, so kar konkretni. Do vključno leta 2020 pa bi dejansko sprostili vse omejevalne ukrepe, ki še so, je nanizal Koprivnikar in dodal, da so mu zato nerazumljivi očitki sindikatov, da vladna stran v svojem predlogu dejansko zaostruje ukrepe. “Menimo, da je to več kot korekten predlog in menimo, da se s tem predlogom že približujemo skrajnim mejam možnega,” je poudaril minister. Ker pa sindikati pri svojem predlogu vztrajajo, bodo poskušali v četrtek na sejo vlade uvrstiti informacijo o sindikalnem predlogu in poteku pogajanj ter pridobiti nov mandat za pripravo protipredloga. Sindikalna stran je namreč danes predstavila svoj pogajalski predlog, ki ga je vladi predhodno že pisno poslala. Stališče sindikatov je enotno, je ob prihodu na pogajanja dejal vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek. Do zadnjega vladnega predloga so sindikati kritični. Kot je dejal Počivavšek, vlada ne sledi dogovoru o postopnem odpravljanju še veljavnih ukrepov zlasti v letih 2017 in 2018, poleg tega njen predlog temelji na spremembah plačne in uslužbenske zakonoda

Scroll to top
Skip to content