Kot so zapisali v britanskem Guardianu, gre takšno število nameravanih odprav pripisati dejstvu, da bosta letos julija in v začetku avgusta Mars in Zemlja poravnana v najboljšo pozicijo za pošiljanje raket proti Marsu. Naslednje primerno obdobje za izstrelitev raket bo leta 2022.

Vse misije imajo podoben cilj – preučevanje rdečega planeta in iskanje morebitnih znakov, ali je tam kdaj obstajalo življenje. Tako bo ameriški rover, ki naj bi na Marsu pristal februarja leta 2021, iskal znake, ali je po planetu tekla voda in ali bi se lahko razvilo življenje.

Poleg tega bo Nasin rover zbiral vzorce tal in jih na določenih mestih pustil pripravljene za poznejše evropsko-ameriške misije, ki bi jih prinesle nazaj na zemljo – predvidoma okoli leta 2030, je še pisal Guardian.

Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass pa naj bi proti Marsu iz Kazahstana poletela tudi skupna misija Evropske vesoljske agencije (ESA) in ruskega Roscosmosa. Ruska nosilna raketa Proton-M bo na rdeči planet ponesla evropski rover Rosalind Franklin ter rusko pristajalno platformo Kazachok.

Tako Rosalind Franklin kot Kazachok, ki naj bi na Marsu pristala marca 2021, se ponašata z opremo za geološko in kemijsko raziskovanje planeta, namenjeno iskanju morebitnih znakov življenja.

Proti Marsu bosta letos poleteli še misiji Kitajske in Združenih arabskih emiratov (ZAE). Prva bo po navedbah Guardiana proti planetu poslala sondo Huoxing-1, ZAE pa bodo proti Marsu poslali sondo, ki so jo zgradili v vesoljskem centru Mohammed bin Rashid v sodelovanju z univerzo v Koloradu in državno univerzo v Arizoni.