Turistična društva obvodnih krajev so se danes zbrala na 21. letnem srečanju, tokrat na Bledu. Osrednja tema naj bi bila aktualno vprašanje o upravljanju voda, a so jo zaradi neodzivnosti države spremenili. Na Bledu se medtem kaže konsenz glede plovbnega režima, ki bo omogočil tudi ponovno izposojo supov. Kot je pojasnil Iztok Pipan iz Skupnosti objezerskih krajev Slovenije oziroma po novem obvodnih krajev, saj vključuje tako kraje ob jezerih kot rekah, se srečujejo s podobnimi težavami pri upravljanju voda, ki so vezane predvsem na zakonodajne predpise. Zato so se danes na to temo želeli pogovoriti tudi s predstavniki ministrstva za okolje in prostor ter Direkcije RS za vode, a so ti udeležbo odpovedali. Tako so osrednji del srečanja posvetili ekologiji. "Država ne zna prisluhniti tistim, ki se ukvarjamo z razvojem turizma," je opozoril Pipan. Pojasnil je, da se zakonodaja spreminja skoraj vsako leto, kar turistična društva precej omejuje pri delu in hkrati od njih terja stalna prilagajanja. To društvom, ki se financirajo iz lastne dejavnosti, predstavlja precejšnje stroške. Danes bi se lahko pogovarjali tudi o plovbnih režimih, ki jih lokalne skupnosti usklajujejo z zakonodajo in se jih v različnih krajih lotevajo zelo različno. Kot meni Pipan, mora vsaka občina poskrbeti za plovbni red, ki se navezuje na lokalno tradicijo in dogovor vseh deležnikov. Težave pri tem pa se v zadnjem obdobju kažejo predvsem na Bledu in v Bohinju. Glede bohinjskega plovbnega režima Pipan meni, da je ukrep plačevanja pristojbin veslačem preoster. Prepričan je, da bi z mehkimi ukrepi na koncu zbrali več sredstev. Kot je pojasnil, so na Zbiljskem jezeru veslači zelo dobri gostje, ki jim z veseljem omogočijo brezplačen dostop, oni pa obiskujejo njihova gostišča. Zaradi nezadostnega poznavanja položaja Pipan medtem ni mogel komentirati dogajanja na Blejskem jezeru in tako imenovane pletnarske vojne. Direktor blejske občinske uprave Matjaž Berčon sicer v kratkem vendarle pričakuje razplet "