Na veliko soboto, dan pred praznikom velike noči, se kristjani spominjajo Jezusa v Božjem grobu. Na ta dan tudi pripravijo velikonočne jedi, med katerimi so poleg pirhov tudi šunka, hren in potica. Praznovanje velike noči, spomina na Jezusovo vstajenje, bodo začeli nocoj z vigilijo, ki jo bo v Rimu vodil papež Frančišek. Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil po smrti na križu prenesen na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Verniki bodo danes k blagoslovu odnesli velikonočne jedi, ki so jih pripravili. Enako bodo naredili pravoslavni verniki, ki letos veliko noč praznujejo na isti dan kot katoličani in evangeličani. Slednji na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Velikonočno praznovanje bodo katoliški verniki začeli zvečer z obredi velikonočne vigilije oziroma bedenja, vrhunec pa bo vse skupaj doseglo z nedeljskimi vstajenjskimi mašami. Papež Frančišek bo velikonočno vigilijo v baziliki sv. Petra v Vatikanu vodil ob 20.30. V ljubljanski stolnici bo vigilijo zvečer vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, v mariborski pa mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Pravoslavni kristjani bodo praznovanje začeli z bogoslužjem, ki ga bodo pripravili ob polnoči in nadaljevali z nedeljsko dopoldansko liturgijo. Evangeličanski škof Geza Filo bo imel bogoslužje velike noči v nedeljo dopoldne v evangeličanski cerkvi v Ljubljani.
