Na današnjem odprtju sodnega leta, na katerem je prvič nastopil tudi novoimenovani predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, so predstavili načrte in prioritete sodstva za letos. Na prvo mesto so tako kot lani postavili cilj izboljšanja kakovosti sodstva, je dejala podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betteto. Podpredsednica vrhovnega sodišča Bettetova je izpostavila priložnosti in izzive, ki letos čakajo sodstvo, ter tveganja, s katerimi se bodo morali soočiti. Ob tem je kot strateški cilj izpostavila prizadevanje za dosego poštenega in učinkovitega postopka. Slovensko sodstvo je po besedah podpredsednice vrhovnega sodišča v preteklih 20 letih večino svojih ukrepov usmerjalo v odločanje v razumnem času, tako da se je število nerešenih zadev občutno zmanjšalo. "Krajši čas reševanja zadev, postopno poenotenje sodne prakse in uporaba informatiziranih postopkov so privedli do upada števila prejetih zadev, do izboljšanja plačilne discipline in do sprememb v poslovni kulturi med subjekti na trgu," je naštela. Zdaj pa so si za cilj zastavili izboljšanje kakovosti sodstva, ob čemer je Bettetova opozorila, da "učinkovito sodstvo ni sinonim kakovostnega sodstva". V okviru prioritetnih področij izboljšanja kakovosti je, kot je pojasnila, predvidenih vrsta ukrepov, namenjenih boljšemu delu sodnika, dvigu kakovosti celotnega sodnega postopka in vzpostavitvi okolja, v katerem bi bile stranke informirane glede postopkov pravnega varstva v najširšem pomenu. Pri tem pomembno mesto zavzemajo aktivnosti za zagotavljanje enotnosti sodne prakse. Pomembna prioriteta je tudi kazenskopravno področje, kjer pa po besedah Bettetove prihaja do težav v okviru specializiranega kazenskega sodstva tako z vidika obremenitve sodišč in sodnikov kot z vidika časovno ustrezne dinamike reševanja zadev. Bettetova je še opozorila, da lahko kakovostno delovanje sodstva temelji le na predvidljivem in stabilnem pravnem okolju. "Seznam zunanjih tveganj, ki ogrožajo uresničitev zastavljenih ciljev, je