Po neuspelih zdravstveni reformi se je novi ameriški predsednik lotil okolja in energetike. Njegov novi "odlok o energetski neodvisnosti" ustavlja, preklicuje in pošilja v vnovično obravnavo vse resne ameriške podnebne ukrepe, še preden so ti sploh zaživeli. Glavni argument za to odločitev je mnenje, da bosta vztrajanje pri rabi fosilnih energentov in zraven še povečana raba premoga znova oživila upehano gospodarstvo, saj bo energija poceni in delovna mesta bodo rasla kot gobe po dežju. Pri tem seveda ignorira dejstvo, da rudniki premoga zagotavljajo manj kot 70 tisoč delovnih mest v ZDA, obnovljivi viri energije pa zaposlujejo vsaj desetkrat več Američanov. Morda bo naslednji korak ZDA tudi umik iz pariškega sporazuma, ki s tem sicer ne bo propadel, bo pa težko uresničljiv. Težko je razvozlati, kakšno politično korist si ameriški predsednik obeta s tem, da že iz časov predvolilne kampanje označuje podnebne spremembe za izmišljotino. Po nekaterih njegovih milo rečeno nespodobnih izjavah naj bi si jih bila izmislila Kitajska, da bi z njimi slabila ameriško gospodarsko rast. Očitno smo že tako globoko zajadrali v družbo laži ali, kot se temu bolj učeno reče, postfaktično obdobje, da lahko tudi najbolj odgovorni rečejo ali zapišejo, karkoli jim pade na pamet, brez posledic za njihov položaj v družbi. In to je nemara večji problem kot podpis kakega odloka. Kakšno politično korist lahko pridobiš s tem, da zanikaš dejstvo, da že nekaj desetletij vse meteorološke in hidrološke meritve kažejo jasno sliko, da se podnebje hitro spreminja: ogrevanje planeta je nedvomno, splošno in enotno: ogrevajo se zrak, oceani, talita se led in sneg, gladina morij se zvišuje. Zlasti močno se ogrevajo spodnje plasti ozračja. Da je ironija še večja, se najvidnejše spremembe odvijajo pred našimi očmi ravno v zadnjem času. Leto 2015 je bilo globalno gledano drugo najtoplejše v zgodovini meritev, leto 2016 pa najtoplejše od začetka sistematičnega merjenja temperature. Tudi začetek tega leta je b