“Sem invalidsko upokojena in prejemam 325 evrov pokojnine. Ko plačam vse položnice in poravnam tekoče stroške, sem vsak mesec v minusu. Jem toliko, da preživim,” pripoveduje Ilma Tigci z Raven na Koroškem, ki jo poleg hude finančne stiske bremenijo še zdravstvene težave. Pomagajo ji soseda in dobri ljudje, ki ji včasih odstopijo kak topel obrok ali poleti zelenjavo z vrta, in paketi s hrano, ki jih dvakrat na teden dobi v Koroškem medgeneracijskem centru (KMC) na Ravnah, kjer izvajajo projekt razdeljevanja presežkov hrane. Ni lahko prositi, če imaš zdrave roke Pri kruhu in vsakdanjih potrebščinah morata varčevati tudi dve štiričlanski družini z Raven, ki se zaradi otrok ne želita izpostaviti z imenom. “V eni od železarskih družb sem delal 36 let in pol. Eno leto prej, preden bi lahko šel na čakanje in potem prešel na zavod za zaposlovanje, so me odpustili. Napisal sem že preko 50 prošenj, prejel pa le tri odgovore. Vsak mi reče, da sem prestar. Počutim se, kot da bi mi vzeli roke. Doma imam bolno ženo in dva otroka, en je bolan, živimo od socialne pomoči. Ni lahko prositi, a drugače ne gre,” pripoveduje starejši možakar. Mesec lažje preživijo tudi zaradi paketov s hrano in treh vrtov. Podobna je tudi zgodba druge družine, kjer imajo to srečo, da je oče zaposlen, čeprav dela za minimalno plačo. Mamica je brezposelna, zaupa nam, da lahko potem z denarjem, ki bi ga sicer porabila za kruh, pekovske in mlečne izdelke, hčerkama včasih privošči kakšno malenkost. Takih družin in tudi posameznikov, ki se čedalje težje preživljajo, je tudi na Koroškem vse več. Zanje je dragocena pomoč v hrani, ki jo pridobijo razne humanitarne organizacije in tudi Lions klub Slovenj Gradec. Jasmina Detela Stanko Pušnik: “Prav bi bilo, da bi država donatorjem živil priznala davčne olajšave.” Po hrano pridejo sami ali jim jo pripeljejo Na Ravnah projekt razdeljevanja hrane izvajajo že tretje leto. V KMC že drugo leto deluje razdeljevalnica odvečne hrane iz trgovin. Izvajajo ga ob sodel
