V ptujskem Qcentru si je te dni mo- goče ogledati fotografsko razstavo slovenskega fotografa Primoža Lavreta , očeta Lize, deklice s cerebralno paralizo. “Gre za prav posebno družinsko zgodbo, ki se začne z rojstvom otroka z določenimi posebnostmi, ko mame in očetje začutimo strah, jezo, nemoč. Starši otrok s posebnimi potrebami vemo, da bi večino težav veliko lažje premagali, če bi država poskrbela za sistemske rešitve, zgodnjo obravnavo, pomoč in podporo celotni družini in v vseh življenjskih obdobjih,” pravi Nada Polajžer , predsednica ptujskega Sončka, in dodaja, da so na ogled fotografije mam in njihovih otrok s posebnimi potrebami – tistih mam, ki se vsaka po svoje zavzemajo za ozaveščanje družbe o sprejemanju drugačnosti in strpnosti ter seveda njihovih otrok s posebnimi potrebami in sorojencev.”Kar si želimo, je sprejemanje drugačnosti v domačem okolju in razumevanje, da drugačnost ni lastna samo tistim, ki so v nečem drugačni na prvi pogled, pač pa smo na neki način drugačni vsi. Ni nujno, da je drugačnost moteča, tako je samo, dokler je ne poznamo. Strah pred neznanim je tisti, ki daje negativen prizvok. In zato je tudi razstava namenjena vsem nam, da spoznamo drugačnost, da ta postane bolj domača, vsakdanja, nekaj, kar lahko sprejmemo v svojo sredino,” razmišlja Polajžerjeva. (ps)Podravje
Nič drugačne mame
- hudo
- Vecer.com
- 8 maja, 2016
V ptujskem Qcentru si je te dni mo- goče ogledati fotografsko razstavo slovenskega fotografa Primoža Lavreta , očeta Lize, deklice s cerebralno paralizo. "Gre za prav posebno družinsko zgodbo, ki se začne z rojstvom otroka z določenimi posebnostmi, ko mame in očetje začutimo strah, jezo, nemoč. Starši otrok s posebnimi potrebami vemo, da bi večino težav veliko lažje premagali, če bi država poskrbela za sistemske rešitve, zgodnjo obravnavo, pomoč in podporo celotni družini in v vseh življenjskih obdobjih," pravi Nada Polajžer , predsednica ptujskega Sončka, in dodaja, da so na ogled fotografije mam in njihovih otrok s posebnimi potrebami - tistih mam, ki se vsaka po svoje zavzemajo za ozaveščanje družbe o sprejemanju drugačnosti in strpnosti ter seveda njihovih otrok s posebnimi potrebami in sorojencev."Kar si želimo, je sprejemanje drugačnosti v domačem okolju in razumevanje, da drugačnost ni lastna samo tistim, ki so v nečem drugačni na prvi pogled, pač pa smo na neki način drugačni vsi. Ni nujno, da je drugačnost moteča, tako je samo, dokler je ne poznamo. Strah pred neznanim je tisti, ki daje negativen prizvok. In zato je tudi razstava namenjena vsem nam, da spoznamo drugačnost, da ta postane bolj domača, vsakdanja, nekaj, kar lahko sprejmemo v svojo sredino," razmišlja Polajžerjeva. (ps)Podravje