Društvo za permakulturo Slovenije, konkretno tečaj, med drugimi vodi Ljutomerčan Tomislav Gjerkeš, in že drugo leto so v Ljutomeru pripravili tečaje permakulturnega načrtovanja. Vse skupaj se dogaja v čisto pravi učilnici na prostem, na vrtu ob Osnovni šoli Cvetka Golarja v Ljutomeru, kjer so se letos tečajniki srečali, delali in učili že trikrat, vselej konec tedna. Minulo soboto pa so za vse, ki jih zanimata permakulturno načrtovanje in permakultura kot način življenja, odprli vrata. Ta dan odprtih vrat so naslovili Vrt brez prekopavanja. Tomislav Gjerkeš ob tem pove: "Na šolskem vrtu smo prikazali vrtnarjenje po načelih permakulture. Predstavili smo resnične potrebe rastlin in načine, kako zemljo negovati nežneje." Vida Toš Učili so se tudi pravilnega obrezovanja sadnega drevja. Prikazali so štiri vrste kompostiranja in kompostno stranišče; poleg tega so na šolskem vrtu prikazali rez sadnega drevja. Na domači tržnici pa so - brez denarja - izmenjali semena, sadike, vloženo ozimnico in izdelke lastne izdelave. Gjerkeš: "Permakulturni tečaj ni namenjen le temu, da se naučiš več o zastirki ali visokih gredah in rastlinah dobrih sosedih. Pravzaprav je permakultura, kot jo vidim jaz, namenjena spremembi paradigme; se pravi, da začneš o svetu razmišljati in nanj gledati na drug način. Jaz mu pravim način zdrave kmečke pameti. Z današnjo civilizacijo in z industrializacijo smo, se zdi, izgubili občutek, ki so ga pred tem še imeli. To je - kam boš kaj postavil, kako se boš nekam vpel, kako boš vključil več stvari in na ta način še vedno podpiral in nadgrajeval cel sistem." Zato, doda Gjerkeš, so njegove delavnice prvenstveno - čeprav lahko nanje pride vsak - namenjene pedagogom v najširšem smislu besede: vzgojiteljem, učiteljem, profesorjem in svetovalnim delavcem. Treba je misliti ne le na eno stvar ali le nase, ampak na več drugih hkrati. "Ko greš v neki sistem in se ukvarjaš z eno stvarjo, je najbolje, če se vprašaš, kako to vpliva še na druge elemente. Pravi