Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) je pred današnjim dnevom objavila poročilo za leto 2020, v katerem opozarja na poglavitne izzive, s katerimi se mora na tem področju spopasti stara celina.
To so posledice pandemije covida-19, ki je nesorazmerno močno prizadela ranljive skupine; globoko zakoreninjen rasizem v javnem življenju, katerega razsežnosti je ne le v ZDA, ampak tudi v Evropi lani razgalilo protestno gibanje Črna življenja štejejo; naraščanje antisemitizma in sovraštva do muslimanov, tudi zaradi ponovnega porasta terorističnih napadov; ter vse hujši odpor proti zaščiti človekovih pravic pripadnikov LGBTI v nekaterih državah, kjer se ne le krepijo homofobna retorika in napadi, temveč se tudi sprejema vse bolj restriktivna zakonodaja, navaja poročilo.
Vodja ECRI Maria Daniella Marouda je ob objavi poročila v četrtek kot posebej zaskrbljujoče izpostavila prvo: “Od širjenja antisemitskih teorij zarote glede izvora te bolezni in napadov na ljudi azijskega porekla ob izbruhu pandemije, do kasnejših zaprtij in gospodarske recesije, ki so najhuje prizadeli marginalizirane skupine – kriza covida-19 je prinesla splošno nazadovanje na področju človekovih pravic v Evropi.” Pandemija je namreč razgalila in poglobila obstoječe strukturne neenakosti na skoraj vseh področjih življenja.
Tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je v izjavi pred današnjim dnem opozoril, da je pandemija razkrila trdovratno vztrajanje rasizma in diskriminacije v naših družbah ter še dodatno poglobila že obstoječe težave in okrepila pritisk na manjšine. “Sistemski rasizem v Evropi je globoko zakoreninjen v vseh delih družbe in strukturah ter ogroža krepitev, zaščito in uresničevanje človekovih pravic za vse ljudi,” je zapisal v petek.
Da se z diskriminacijo na podlagi rase ali narodnosti še vedno srečujemo tudi doma, pa je v petek izpostavil slovenski varuh človekovih pravic Peter Svetina. “Zunaj o tem pričajo različna gibanja, doma pa naš odnos do tujcev in pripadnikov etničnih skupnosti,” je opozoril in izpostavil, da “se moramo pri ekonomskem in družbenem okrevanju zaradi posledic epidemije po robu postaviti tudi rasni diskriminaciji, ki predstavlja glavno oviro razvoju”.
Mednarodni dan za odpravo rasne diskriminacije obeležujemo od leta 1966, 21. marec pa je bil določen v počastitev 69 ljudi, ki jih je južnoafriška policija leta 1960 ubila na mirnem protestu proti apartheidu. Leta 1979 so Združeni narodi sprejeli program ukrepov za boj proti rasni diskriminaciji in od takrat se z 21. marcem začne teden solidarnosti z žrtvami rasne diskriminacije.
