“Odkar potekajo meritve, se ta dan vse bolj približuje začetku leta. Leta 1997 smo v ekološki dolg kot globalna družba vstopili proti koncu septembra, letos pa že 1. avgusta, kar dokazuje močan vpliv človekovih dejavnosti na naravo in njene dobrine,” so ta teden opozorili v nevladni organizaciji World Wildlife Fund (WWF) Adria. Letos smo ta dan potisnili za en dan naprej – lani smo ga obeležili 2. avgusta.
Za trenutne potrebe človeštva po naravnih virih bi potrebovali 1,7 planeta. Če bi vsi Zemljani porabljali naravne vire tako kot Slovenci, pa bi potrebovali kar 2,75 planeta, so dodali.
Podatki GFN o ekološkem odtisu namreč kažejo, da je Slovenija najslabša v regiji, saj v ekološki dolg vstopi že 12. maja. Sledijo Hrvaška (19. junij), Črna gora (29. junija), Bosna in Hercegovina (6. julija), Makedonija (19. julija) in Srbija (30. julija). Albanija bo v ekološki dolg stopila zadnja, 14. oktobra.
Kazalec, na podlagi katerega se računa okoljski dolg, je okoljski ali ekološki odtis, ki se izraža v globalnih hektarih plodne zemlje na prebivalca. Za posamezno državo se računa kot razlika površino, ki bi bila potrebna za proizvodnjo porabljenih naravnih virov, in sedanjo površino naravnih ekosistemov, ob upoštevanju uvoza in izvoza, so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.
Slovenija je leta 2017 s sprejemom strategije razvoja Slovenije do leta 2030 okoljski odtis izbrala kot enega ključnih kazalcev za področje okolja. Največji delež okoljskega odtisa Slovenije predstavljajo izpusti toplogrednih plinov, pri katerih prednjačijo izpusti iz prometa.
Po višini okoljskega odtisa se Slovenija uvršča v povprečje držav EU. Od vrhunca leta 2008 se je naš okoljski odtis znižal s 5,2 globalnega hektara na 4,7 globalnega hektara na prebivalca leta 2013, pri čemer pa se je indeks človekovega razvoja v tem času povečal s 0,873 na 0,888, so dodali.
Cilj do leta 2030 je zmanjšanje okoljskega odtisa za 20 odstotkov oz. iz 4,7 globalnega hektara na osebo leta 2013 na 3,8 leta 2030. Znižanje okoljskega odtisa v Sloveniji lahko dosežemo z znižanjem rabe virov ali pa s povečanjem biološke kapacitete.
Pri nižanju porabe je predvsem pomembno znižati porabo fosilnih goriv, kar lahko dosegamo z energetsko učinkovitostjo ter uporabo obnovljivih virov energije v prometu in v stavbah. Za ohranjanje oziroma povečevanje biološke kapacitete pa je predvsem pomembno preprečiti negativne posledice podnebnih sprememb na gozdove s povečevanjem njihove stabilnosti in odpornosti, so še poudarili na ministrstvu.
