Predlog za prekinitev seje je podal Jani Möderndorfer. Pred tem je sicer odbor zavrnil postopkovni predlog poslanca ZL Franca Trčka, da bi ugotovili, da predlog novele ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

V začetku seje odbora je sicer ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar ponovila svoje razloge za predlog zakona. Ponovila je, da obstaja možnost, da se Slovenija znova sooči z množičnimi migracijami, ki bi lahko pomenile grožnjo varnosti. Negotovost glede dogovora med EU in Turčijo ter nestabilnost Zahodnega Balkana lahko povzročita hipno spremembo razmer v Sloveniji, ki nima kapacitet za oskrbo velikega števila migrantov, preobremenjenost države s prošnjami za mednarodno zaščito pa lahko vodi v zlom azilnega sistema, je naštevala ministrica.

Obenem je poudarila, da je bil zakon podvržen izčrpnemu postopku usklajevanja, tudi s Svetom za nacionalno varnost in vladno zakonodajno-pravno službo, ki da jim je dala zeleno luč. Medtem so v državnozborski zakonodajno-pravni službi do predloga novele veliko bolj zadržani, saj po njihovem mnenju posega v ustavne pravice. A do zadnjih predlogov dopolnil, ki jih je koalicija usklajevala še danes in so jih člani odbora dobili na mizo šele ob začetku seje odbora, se zakonodajno-pravna služba v prvem delu seje še ni opredelila.

Kritični so bili do predloga novele tudi predstavniki nevladnih organizacij, ki so vsi po vrsti ponavljali že znane očitke o neustavnosti novele in kršenju mednarodnih dokumentov, še najbolj Ženevske konvencije. Kritični so bili tudi do postopka sprejemanja zakona, ki je bil dolgo v nekakšni tajnosti in se javnost do njega ni mogla opredeliti.

Temu je sledil tudi predlog Bratuškove o javni predstavitvi mnenj, ki bi sprejemanje zakona, ki bi moral pred poslance priti že na četrtkovem nadaljevanju seje, nekoliko zavrl.