Zgodovina tekmovanj v Planici na najvišji ravni sega v sredino tridesetih let prejšnjega stoletja. Ker je bila že od vsega začetka to največja slovenska športna prireditev, je v dolino pod Poncami privabljala pomembneže, zlasti politike in vplivne gospodarstvenike. Znano je, da so pred drugo svetovno vojno Planico pogosto obiskovali člani jugoslovanske kraljeve družine Karađorđević, najbolj vneto kralj Peter drugi. V času socializma in enopartijskega političnega režima pa so v Planici kraljevali najvidnejši pripadniki partijske elite. Večkrat je bil planiški gost jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito, prvič leta 1960. Tudi letošnji planiški vikend ni bilo nič drugače kot v planiški zgodovini, le nedemokratično imenovane politike so nadomestili demokratično izvoljeni politiki. Na častnih tribunah so se gnetli najvišji politiki v državi in številni pomembni in manj pomembni gospodarstveniki. V soboto je za slovenske orle navijal predsednik republike Borut Pahor, včeraj pa še predsednik vlade Miro Cerar. Vse od osamosvojitve so planiške prireditve stalno obiskovali predsedniki vlad in države, ne glede na politični predznak. Predsednik vlade Miro Cerar o pomenu Planice za Večer: "Dokazano je, da šport pozitivno vpliva na posameznike in družbo. Uči nas vrednot za reševanje izzivov sodobne družbe, ki se sooča s pretiranim materializmom, individualnostjo, nezdravo tekmovalnostjo, z egoizmom in dejstvom, da videz pogosto prevlada nad vsebino. V slovenski zavesti Planica predstavlja smučarski praznik in je pomemben del naše identitete. Je simbol srčnosti, naravne lepote in kulturne dediščine. Obiskovalci, s svojim množičnim obiskom tekem v dolini pod Poncami in srčnim navijanjem vsako leto poskrbijo, da je Planica pravi praznik slovenskega športa." Politika poenotena in brez privilegijev Nobeni politični opciji ni uspelo Planice narediti za svojo, ne glede na to, da je opozicijski lider Janez Janša v petek tvitnil sliko, na kateri so vplivneži nekdanjega režima Stane