Dr. Denis Čaleta z Inštituta za korporativne varnostne študije, nekdanji svetovalec načelnika generalštaba za vprašanja, povezana s terorističnimi grožnjami, pravi, da v primeru napada v Nici ne gre za novo metodo. “Če spremljamo zadnje trende terorističnih dejanj v Evropi, vidimo, da gre vse v smeri čim bolj enostavne izvedbe terorističnega napada. Cilj napadalcev pa je povzročiti čim več žrtev in medijskega odziva. Glede na to, da je celotna Evropa s svojimi varnostno-obveščevalnimi službami zelo pozorna na teroristične grožnje, si lahko predstavljamo, da je izredno težko dobiti eksplozivna sredstva. Zato morajo teroristi metode prilagoditi tem razmeram in skušajo napade izvesti s čim manjšimi prstnimi odtisi v pripravljalni fazi,” pojasnjuje Čaleta. Teroristi se torej izognejo najemanju stanovanja, tihotapljenju orožja in eksploziva, sestavljanju bomb itd. Celemu kupu organizacijskih in logističnih zapletov se izognejo z nakupom ali najetjem tovornjaka. “In ne le, da se izognejo zapletom,” nas dopolni Čaleta, “zlasti zmanjšajo možnost, da jih obveščevalne službe in varnostni organi odkrijejo. Pripravljalna faza je edino časovno okno, ko lahko varnostno-obveščevalni segment detektira, da se nekaj pripravlja in prepreči teroristično dejanje. Če so te priprave manj očitne, denimo najem ali nakup tovornjaka, je to skoraj nemogoče preprečiti.” Kako se bomo v prihodnje torej borili proti tej rak rani sodobnega sveta? “Na žalost situacija kaže, da bo to izredno težko,” odgovarja varnostni strokovnjak. “Rešitev bo morala iti v smeri, ki smo jo videli v izraelski družbi, kjer so bili v nekem danem trenutku pred istim dejstvom, da so postali popolnoma nevarna družba. S tem so se naučili živeti, zato so vsi ukrepi v vsakdanjem življenju zelo povezani z zagotavljanjem varnosti. Zavedati se je treba, da popolne varnosti ni mogoče zagotoviti, zato bo treba spremeniti način razmišljanja tako na individualni ravni kot na družbenem nivoju in vzpostaviti ukrepe, ko bo varnost glav
