Skozi okno pisarne Pomurskega tehnološkega parka (PTP) se ponuja razgled na polja ob robu mesta. Idilična lokacija, na videz idealna za rojevanje prodornih idej in sklepanje novih poslov. Trenutno stanje je za tovrstne institucije žal manj idilično. Eden od razlogov je pomanjkanje evropskih projektov, tako so tudi v PTP od nekdaj dvanajstih zaposlenih ostali štirje. Direktor Marko Močnik pojasnjuje, da so se od leta 2003, ko so ustanovili takratni podjetniški inkubator, spremenile razmere na trgu, ki so se jim morali prilagoditi tudi sami. “Od leta 2008 ne dobimo več niti evra od države, financiramo se izključno s projekti na trgu.” Še vedno so sicer ohranili osnovno dejavnost podpore start-up podjetjem, ki pa danes po besedah Močnika predstavlja le še četrtino vsega, kar delajo. Poleg tržnih dejavnosti največ sredstev pridobivajo neposredno na evropskih razpisih. “S temi viri zagotavljamo podporo podjetjem v regiji.” V lanskem letu so po njegovih besedah pomagali vzpostaviti 18 podjetij, od začetka delovanja do danes pa 150 podjetij, ki imajo danes skupno 600 zaposlenih. Močnik je razočaran, da v okviru pomurskega zakona ni bilo denarja, namenjenega za zagonska podjetja. Zato so ob podaljšanju zakona pripravili predlog, ki so ga posredovali gospodarskemu ministrstvu, da bi kljub temu nekaj denarja šlo tudi za start-upe. Ker je država financirala samo univerzitetne inkubatorje, se je po besedah Močnika začelo dogajati, da so mladi pomurski izobraženci svoje start-upe ustanovili v univerzitetnih mestih namesto doma. “Če torej želimo preživeti na trgu, moramo delati tudi druge projekte oziroma izstavljati račune za svoje storitve. Zato smo infrastrukturo, ki so jo sofinancirali evropski skladi in katere lastnice so občine, dali v najem podjetjem.” Kot pravi, so edini tehnološki park v Sloveniji s programom za proizvodna podjetja. “Mentorski program bomo izvajali v naslednjih treh letih, gre za tematiko pametnih tovarn. Imamo odobreni program za živilskopredelovalno in
