Celovški odvetnik Rudi Vouk, izjemni poznavalec avstrijskega ustavnega prava, je danes posebej za Večer komentiral osnutek nove koroške deželne ustave: "Za koroške Slovence je nemščina kot uradni jezik naše dežele nesprejemljiva. Z izjemo obdobja nacizma v 1400 letih na Koroškem nemščina ni bila nikoli uradni jezik. Za druge avstrijske dežele, ki nimajo narodnih manjšin, takšna dikcija ni težava. Na Gradiščanskem, kjer je podobno zapisano, pa moram pripomniti, da to ne more biti zgled za koroško ustavo, ki naj bo napisana za 21. stoletje." Da je torej v petem členu osnutka nove koroške ustave nemščina opredeljena kot uradni jezik dežele, naj bi bilo zategadelj, ker je deželni svetnik iz Ljudske stranke Christian Benger pred dvema tednoma ponorel nad sedmim členom te iste ustave. V tem členu je končno izrecno navedena slovenska narodna skupnost. Za Bengerja je to provokacija in privilegiranje manjšine. S takšno "haiderjansko" ukano, ko je iskal nekakšen kompromis, in smo v Večeru o tem poročali med prvimi, mu je uspelo, da bo nemščina zdaj v ustavi prvič navedena kot edini deželni jezik. Vouk opozarja, da je za nameček tak zapis v resnici edini normativno-praven, torej obvezujoč. Kajti slovenska narodna skupnost je pod okriljem zveznega ustavnega člena, po katerem Avstrija podpira svoje manjšine, v sedmem členu deželne ustave zapisana zgolj za okras. Poskusimo razložiti: če bodo koroški Slovenci zahtevali uresničitev dvojezičnosti v deželi, denimo pri ustanavljanju novih dvojezičnih vrtcev, pri šolski popoldanski oskrbi otrok, pri glasbenem pouku v slovenščini, bodo tvegali odgovor, da slovenščina ni deželni jezik, razen morda na južnem robu pokrajine. "To je redukcija naših pravic (po sedmem členu Avstrijske državne pogodbe, op. p.), kar spominja na nacistične slogane, da Koroška govori samo nemško." Vouk je nadaljeval: "Želel bi si, da Koroška premore dovolj empatije, da si upa čez zvezne okvire in da Slovencem že zavoljo zgodovinskega bremena njih zatiranja da več