Samo letos je bilo v Evropi 20 napadov, ki bi jih lahko pripisali džihadu, časovni intervali med terorističnimi napadi torej niso še nikoli bili krajši. Največjo grožnjo in s tem izziv za varnostne organe seveda predstavlja IS.
Predvsem zaradi interneta so možnosti rekrutiranja in širjenja propagande namreč zelo obširne, terorizem je danes dostopen praktično vsem. Na spletu se spodbuja posameznike k napadom, širi se tudi smernice, kako napade izvesti, pravi strokovnjakinja. IS namreč ljudi spodbuja, da vsak “doprinese k boju za kalifat” kakor zna. “Naredite, kar znate. Nekoga zabodite, zastrupite, povozite,” so besede, s katerimi teroristi na spletu spodbujajo potencialne simpatizerje.
S tehnološkimi pridobitvami, ki so danes na voljo, pa teroristi tudi sejejo strah, s posnetki eksekucij in napadov si zagotavljajo pozornost. In tukaj nastopijo mediji, ki morajo pokazati svojo odgovornost. Oni so tisti, ki javnosti sporočajo, ali je bil določen napad terorističen, in če je bil, ga morajo znati postaviti v kontekst, je opozorila stroka na nedavni mednarodni konferenci o terorizmu in medijih v Budvi.
Po priporočilih glede stopnje nevarnosti za teroristični napad, ki jih je izdala Velika Britanija in so jih predstavili na konferenci, je tveganje za napad v Sloveniji sicer najnižje na štiristopenjski lestvici.
Drugo vprašanje, povezano z razumevanjem delovanja IS, je tudi njeno financiranje. Ta skrajna sunitska skupina je namreč najbogatejša teroristična organizacija.
Prvi vir financiranja je naftni črni trg, sod prodajajo za okoli 40 dolarjev, zaradi cene obstajajo države, ki to nafto odkupujejo, čeprav vedo, da s tem financirajo terorizem. Katere so te države, uradno sicer ni znano, a imajo obveščevalne službe gotovo podatke o tem. In to zagotovo niso države, ki imajo svojo nafto, ugotavlja stroka.
Podobno se tega, da s svojimi nakupi financirajo terorizem, zavedajo tudi zbiratelji umetnin in arheoloških najdb, ko od IS odkupujejo artefakte in s tem predstavljajo še enega glavnih virov sredstev za delovanje organizacije. Pomemben faktor so tudi zasebne donacije, na primer iz Savdske Arabije, Kuvajta ali Katarja, plačilo odkupnin, ropi pa tudi preprodaja heroina.
Danes se Islamska država razteza na območju, velikem kot Velika Britanija, vendar so v zadnjem času izgubili pomembna območja. Ob izgubljanju ozemlja se že pojavljajo razmišljanja, kakšna prihodnost čaka svet po padcu “kalifata”.
Očitno ne nujno rožnata. Četudi bi svetovne sile uspele poraziti to teroristično organizacijo, bi se se v regiji sprožile nove nestabilnosti, Al Kaida bi se morda znova okrepila, tukaj je tudi problem vračanja tujih borcev in s tem še povečane možnosti za teroristične napade v Evropi, so ugotavljali na konferenci.
V IS naj bi namreč sodelovalo med 27.000 in 31.000 tujih borcev, ki predstavljajo okoli 40 odstotkov vseh sil IS. Doslej naj bi se jih vrnilo med 20 in 30 odstotkov, torej vsaj nekaj tisoč. Njihovo nadziranje po vrnitvi pa oblasti vsake države ogromno stane. Zato je toliko bolj pomembno, da se kot družba naučimo prepoznavati prve znake radikalizacije pri posameznikih, so še opozorili govorci na konferenci.
