Prostori, kjer se odvijajo javne dražbe, naj bodo to sodne dvorane ali poslovni prostori prodajalcev nepremičnin, velikokrat pokajo po šivih. Po besedah Anžeta Urevca, člana upravnega odbora Zbornice za poslovanje z nepremičninami in člana upravnega odbora Združenja upravnikov nepremičnin, je vseh zainteresiranih kupcev, ki se nemalokrat udeležijo javnih dražb kar v spremstvu odvetnikov, preveč za zmogljivost dvoran. “Tam se dogajajo prizori, ki smo jih vajeni iz ameriških filmov. Dobro podkovani dražitelji glasno opozarjajo prisotne na morebitne napake pri postopku draženja in kritizirajo nepremičnino. Vse to z namenom, da se zainteresirani kupci ustrašijo in da na koncu dražbe oni dvorano zapustijo kot novopečeni lastniki nepremičnine.” V nakupu nepremičnine vidimo varno naložbo Nepremičnine na javni dražbi so že nekaj let kot vroče žemljice. Sogovornik razlog pripisuje temu, da na eni strani na prostem trgu primanjkuje kvalitetnih nepremičnin, po drugi strani smo Slovenci navezani nanje in v nakupu vidimo varno naložbo. Kar tudi ni presenetljivo glede na to, da če vežemo večje vsote denarja na banki, so obrestne mere minimalne. “Slovenci imajo zasidrano miselnost, da se splača kupiti nepremičnino in jo potem oddajati. Najemnina za lastnika namreč predstavlja donos, podobno kot dividende pri delnicah.” Pri nas je glavnina dražb sodnih in stečajnih, preostale sklicujejo država, občine … Urevc opozarja, da pri sodnih dražbah lahko kupimo nepremičnino, v kateri še stanuje dolžnik in se noče izseliti iz zarubljene nepremičnine, medtem ko pri nakupu nepremičnin od stanovanjskih skladov, slabe banke ipd. teh nevšečnosti ni. Nakup je veliko bolj eleganten in brez stresa. Alenka Zadravec, predsednica mariborskega okrožnega sodišča, postreže s statističnimi podatki, koliko javnih dražb so razpisali na izvršilnem oddelku tamkajšnjega okrajnega sodišča. Leta 2013 1220, 2014. 1294, v letu 2015 923 in leto kasneje 865 javnih dražb. V Ljubljani so številke razpisanih javnih d
