V tokratni javnomnenjski anketi smo se osredotočili na naš konec države: na slovenski vzhod torej. Kako ocenjujejo delo tistih, ki so jih sami postavili na čelo svojih lokalnih skupnosti, smo vprašali ljudi od Celja do Murske Sobote. V našo javnomnenjsko mrežo smo skupaj z njihovim podeželskim zaledjem ujeli prebivalce vseh šestih mestnih občin, Celja, Velenja, Slovenj Gradca, Maribora, Ptuja in Murske Sobote. Koliko odtenkov politike, ki jo je oblast uspela dodobra priskutiti ljudem, je še ostalo v teh krajih? Katera od političnih strank ostaja tukajšnjemu človeku najbližje? Kako funkcionirajo na ravni empirične zavesti občinske razvojne politike? Kaj je za ljudi na tem koncu države največji problem? "> Največji problem Če gremo od zadaj naprej, brez posebnih težav ugotovimo, da je "največji problem" povsod, od Trojan do Lendave, isti: nova delovna mesta in gospodarski razvoj. Bolj ko so ljudje oddaljeni od Ljubljane, bolj izpostavljajo ta problem. V Celju denimo postavlja delovna mesta na prvo mesto slaba četrtina vprašanih, v Murski Soboti pa dobra polovica. V Mariboru deli to mnenje slabih 40 odstotkov vprašanih, na Ptuju dobrih 30 odstotkov, v Velenju pa dobrih 40 odstotkov. Na tem polju zavzema posebno mesto Slovenj Gradec: za njegove občane je največji problem infrastruktura. V Mariboru skoraj 40 odstotkov vprašanih pravi, da Maribor razvojno nazaduje Zgolj za ilustracijo poglejmo še druge “največje probleme”. V Celju je na drugem mestu gospodarski razvoj, na tretjem pa zdravstvo. Velenjčani so na drugo mesto postavili ceste in na tretje zdravstvo. V Slovenj Gradcu so na drugem mestu delovna mesta, na tretjem sociala. V problemskem krogu okoli boljših cestnih povezav in gospodarskega razvoja se vrtita tudi Maribor in Ptuj. Murka Sobota je edina, kjer vprašani ne postavljajo visoko na problemsko lestvico infrastrukture, vendar to velja samo za mestno občino, ne pa tudi okoliške. Ljudski nabor “največjih problemov” na slovenskem severovzhodu os