Po dveh štiriletnih mandatih bo prvi dan naslednjega leta sedež generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov (OZN) zasedel naslednik Ban Ki Moona , deveti po vrsti v njeni več kot sedem desetletij dolgi zgodovini. Nepisano pravilo regionalne rotacije v svetovni organizaciji napotuje k temu, da naj bi novi sekretar prihajal iz vzhodne Evrope, po osmih moških pa je menda napočil čas, da formalno najpomembnejši in najprestižnejši položaj v mednarodni skupnosti prevzame ženska. A pot do tja, da bi krmilo OZN dejansko prevzela dama iz vzhodne Evrope (na stavnicah, če se izrazimo v nogometnem žargonu, najbolje kaže direktorici Unesca in nekdanji bolgarski zunanji ministrici Irini Bokovi ), je še dolga in precej nepredvidljiva. Pomemben mejnik v izbiri generalnega sekretarja oziroma sekretarke OZN, kar je bilo doslej v glavnem v domeni Varnostnega sveta, se je zgodil letošnje leto. Prvič doslej so zaslišanja, na spisku jih je do sedaj osem in so se začela včeraj v Generalni skupščini OZN, javna. Vsak kandidat, danes se ob 15. uri po našem času na sedežu OZN v New Yorku predstavlja slovenski kandidat Danilo Türk, ima na voljo dve uri časa za predstavitev. Najprej bodo vprašanja postavljali predstavniki držav članic Generalne skupščine OZN, nato vsi drugi, vključno s svetovno javnostjo preko družbenih omrežij. Transparentno, ne pa demokratično Predvidoma junija naj bi sledil nov krog podobnih zagovorov, julija pa bo posvetovanja začel Varnostni svet OZN. Ta bo dejansko izbral osebo, ki bo nasledila Ban Ki Moona, ki pa jo mora vseeno potrditi še Generalna skupščina. Predsednik Generalne skupščine OZN Mogens Lykketoft zatrjuje, da so javne predstavitve korak k povečanju transparentnosti delovanja OZN, hkrati pa priložnost, da pri sprejemanju tako pomembnih odločitev sodeluje tudi širša javnost. Gre najbrž za dobrodošlo novost, kako demokratizirati in javnosti približati izbor generalnega sekretarja OZN. Zato nas je zanimalo, ali je večja javnost postopka dobrodošla