Zlate ribice sodijo med najbolj priljubljena akvarijska bitja, kupiti jih je mogoče v praktično vsaki trgovini za male živali. So lepih, privlačnih barv ter različnih oblik in so nezahtevne za oskrbo. Kot ugotavljajo v trgovini Zootic, mnoge namerno ali nenamerno pristanejo v našem naravnem okolju, večinoma v ribnikih, kjer se dobro prilagodijo, vendar pa škodijo našim domorodnim vrstam živali. Namnožitev zlate ribice v naravnem okolju pomeni porušenje naravnega ravnovesja in opustošenje vodnega ekosistema. Zlate ribice lahko gojimo v ribniku (primernejše kot v akvariju) ali v akvariju, ki ima primerno veliko prostornino. Zlate ribice so jatne ribe, zato je priporočljivo imeti vsaj tri. Prostornina akvarija mora biti seveda dovolj velika, za tri odrasle zlate ribice 15 do 20 centimetrov velikosti je potreben vsaj 150- do 200-litrski akvarij. Najbolj razširjena misel na zlato ribico je povezana z mitsko okroglo stekleno bučko, kamor pa te priljubljene domače živalce nikakor ne sodijo. Strokovnjaki so ugotovili, da so okrogle posode neprimerne, ribice silijo k nenaravnemu plavanju v krogu, popačena slika, ki jo žival vidi skozi ukrivljeno steklo, pa naj bi povzročala še dodaten stres. Če imate zlato ribico v okrogli buči, posodi, mučite živali. Iz Kitajske v Evropo Po najstarejših podatkih zlata ribica izvira iz Kitajske, kjer so v času dinastije Song (med letoma 960 in 1279) razvili rumeno, oranžno, belo in belo-rdečo obarvanost. V 16. stoletju so te atraktivne živali iz Kitajske prenesli na Japonsko, kasneje v 17. stoletju pa še v Evropo. Danes poznamo veliko vrst zlatih ribic, med njimi so hibuno, šubunkin, london šubunkin, bristol šubunkin, midnight šubunkin, wakin, pajčolanka, nymph in še veliko drugih, na Kitajskem poznajo okoli 300 vrst. Mnogi menijo, da zlate ribice ne živijo več kot nekaj let. A to velja zgolj za živali, ki bivajo v neprimernih razmerah. Te pogosto poginejo, preden dosežejo starost dveh let. Vendar pa lahko zlate ribice, ki jih držijo v ugodn