Po mnenju vodje državnega programa za obvladovanje raka Branka Zakotnika je treba ljudi ozavestiti, da so predvsem sami odgovorni za svoje zdravje. “Ne smejo se zanašati na biološko, super drago zdravilo. To ni rešitev,” je dejal in dodal, da je rešitev v tem, da gredo po prvih simptomih čim prej k zdravniku. “Zelo pomemben faktor, ki povečuje umrljivost, pa so čakalne dobe,” je dejal. Gre za čakanje tako na napotitev na diagnostične preiskave, na specialistični pregled kot tudi na začetek zdravljenja.
Tudi nekdanja predsednica društva Europa Donna Mojca Senčar je poudarila, da je “skrb za ohranjanje zdravja naša dolžnost in odgovornost”. Kot je dodala, bi lahko tretjino ali celo polovico rakov preprečili, če bi se držali 12 pravil preprečevanja raka, se udeleževali presejalnih programov, ne bi kadili ali pili alkohola.
“Preden vstopimo v zdravstveni sistem, bi morali narediti vse to, da naše zdravje ohranimo. Ko vstopimo v zdravstveni sistem, pa se bolniki ne zavedamo dovolj, da nimamo samo pravic, ampak tudi svoje dolžnosti,” je dejala.
Da bolniki prepozno pridejo do prve onkološke obravnave, je po mnenju Kristine Modic iz Združenja ONKO NET posledica odlašanja obiska zdravnika od prvih simptomov, velikokrat pa se zapleta pri osebnih zdravnikih, ki bolnikovih težav ne jemljejo dovolj resno.
Poleg tega bolniki z rakom pogrešajo celostno obravnavo, ki vključuje tudi psihosocialno pomoč. Ta je potrebna tako za bolnike kot njihove svojce zlasti, ko izvejo za diagnozo in se morajo sprijazniti in spopasti z boleznijo. A takrat, ko je šok največji, so ponavadi sami, je dejala.
Pogrešajo tudi celovito urejeno prehransko podporo ter sistemsko rehabilitacijo, ki bi jo morali uvesti že ob postavitvi diagnoze. Celostna rehabilitacija namreč vpliva na boljšo kakovost življenja, krajše ležalne dobe in hitrejšo vključitev bolnika v aktivno življenje.
Bolniki bi si med drugim tudi želeli, da bi kirurško zdravljenje raka potekalo le v izbranih bolnišnicah, kjer bi opravili dovolj posegov na leto, da bi operativni program potekal varno za bolnike, je dejala.
Po besedah strokovnega direktorja Onkološkega inštituta Ljubljana Viljema Kovača bolniki večkrat želijo kakšno preiskavo, ki pa ne bi bistveno vplivala na potek zdravljenja. A kot je dejal, večini uspejo dopovedati, da je smiselno opravljati le tiste preiskave, ki so indicirane.
Večje potrebe po preiskavah pa so po njegovih besedah zato, ker danes znajo zdraviti to, kar prej niso. “Enostavne preiskave niso dovolj, če želimo uloviti raka v začetni fazi, ko lahko nanj še vplivamo,” je dejal.
Poleg kirurškega so pomembna tudi zdravila pri zdravljenju bolnikov z rakom. V zadnjih letih prihaja na trg vse več novih zdravil, tako bioloških kot imunoterapevtskih. Po Zakotnikovih besedah je Slovenija dobra pri dostopnosti do imunoterapevtskih zdravil. Sicer je še prezgodaj reči, ali bodo ta zdravila zmanjšala umrljivost, medtem ko je jasno, da biološka zdravila umrljivosti ne znižajo, pač pa za nekaj časa podaljšajo preživetje, je dodal.
Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj je ob tem opozoril, da so ta zdravila zelo draga. Glede na pričakovan porast novih bolnikov z rakom zaradi starajoče se populacije pa je vprašanje, kaj in koliko si bomo lahko privoščili v prihodnje.
“Na dolgi rok sredstva v ZZZS ne bodo več zadoščala našim potrebam in pričakovanjem,” je dejal in dodal: “Pričakujemo, da bomo imeli za zavarovance zdravila, ki bodo učinkovita, ampak za ceno, ki si jo lahko v Sloveniji privoščimo.”
