Na rekordno rast cen stanovanjskih nepremičnin v prvem polletju je vplivala predvsem rekordna rast cen stanovanj v večstanovanjskih stavbah v največjih mestih, z izjemo Ljubljane. Cene stanovanj na Obali oz. v Kopru, Kranju, Celju in Mariboru so poskočile za 10 do 12 odstotkov, je v danes objavljenem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2021 zapisal Gurs.

Srednja cena rabljenega stanovanja (mediana) v Sloveniji je v prvem polletju letos znašala 1980 evrov na kvadratni meter. Mediana je bila, potem ko je v drugi polovici leta 2020 prvič v zgodovini presegla 3000 evrov na kvadratni meter, v prvem polletju letos pri 3250 evrih na kvadratni meter. V Ljubljani so sicer cene stanovanj rekordno zrasle leta 2018, za 15 odstotkov na letni ravni.

Na Obali je bila v prvem polletju letos srednja cena rabljenega stanovanja 2700 evrov, v Kranju in okolici 2520 evrov, v severni in južni okolici Ljubljane 2500 evrov, v Celju 1600 evrov in v Mariboru 1550 evrov na kvadratni meter.

“Visoko rast cen stanovanjskih nepremičnin po eni strani poganja veliko povpraševanje, ki ga vzpodbujajo nizke obrestne mere in dostopnost denarja, po drugi strani pa omejena ponudba novogradenj,” so zapisali v Gursu in dodali, da nizke obrestne mere spodbujajo tako nakupe nepremičnin za lastno uporabo kot naložbene nakupe in investicije v gradnjo stanovanjskih enot za tržno prodajo.

Na višanje cen stanovanjskih nepremičnin po ugotovitvah Gursa vse bolj vplivajo tudi vse višje cene zemljišč za gradnjo, posredno pa tudi rast gradbenih stroškov, ki je posledica globalnega zviševanja cen transporta in gradbenih materialov zaradi pandemije.

Visoke cene stanovanj povzročajo tudi nadaljnjo rast povpraševanja po zazidljivih zemljiščih in vse močnejšo stanovanjsko gradbeno ekspanzijo. “Ta je najbolj očitna v Ljubljani, kjer je obseg trenutne in načrtovane stanovanjske novogradnje že primerljiv s tistim pred krizo leta 2008,” pravi Gurs.

Po navedbah uprave praktično povsod po Sloveniji ponudba novih stanovanj, kljub temu da na trg postopoma prihaja vse več novogradenj, še vedno zaostaja za povpraševanjem.

Zaustavitve rasti cen stanovanjskih nepremičnin pa po mnenju Gursa ni pričakovati, dokler ponudba novih stanovanj ne bo presegla povpraševanja in se ne bo čas njihove prodaje bistveno podaljšal oz. dokler se ne bodo začele kopičiti zaloge neprodanih stanovanj. Zaenkrat se večina novozgrajenih stanovanj v največjih mestih in turističnih krajih, kljub rekordnim cenam, še vedno proda, preden so zgrajena.

Promet s stanovanjskimi nepremičninami je bil v prvem polletju z 8350 evidentiranimi posli na ravni drugega polletja lani in za slabih 30 odstotkov večji kot v prvem polletju lani, ki je bilo prvo, ki ga je zaznamovala epidemija covida-19. V primerjavi s prvim polletjem “normalnega” leta 2019 je bilo število evidentiranih kupoprodaj manjše le za pet odstotkov, pravi Gurs.

Največjo rast trgovanja s stanovanjskimi nepremičninami od začetka leta 2019 so zabeležili v drugem polletju 2020, ko je bilo število transakcij za skoraj 30 odstotkov večje kot v prvem polletju 2020.

Število poslov z nepremičninami je letos na začetku leta najprej upadalo in februarja doseglo svoje drugo dno po nastopu pandemije. Prvo, globlje dno je bilo doseženo v prvem valu epidemije aprila 2020. Po tretjem valu epidemije je marca letos trgovanje z nepremičninami ponovno oživelo, tako da je bilo ob koncu letošnjega prvega polletja število kupoprodaj že večje kot pred epidemijo.