Ko so se pred dvema letoma začele kazati strašljive dimenzije ledene katastrofe, so strokovnjaki svarili, naj bo sanacija gozdov po žledu kar se da hitra in temeljita, sicer bodo smrekove gozdove opustošili še lubadarji. Skupaj z izjemno ugodnim vremenom za razvoj teh žuželk se zdaj dogaja točno to. Lubadar je v slovenskih gozdovih samo letos povzročil za okoli 45 milijonov evrov izgube, boj proti nevarnosti pa je počasen in okoren. Lubadar za zdaj ogroža predvsem gozdove na Notranjskem in Gorenjskem, največ dreves pa so zaradi lubadarja odkazali za posek v ljubljanski izpostavi zavoda za gozdove. Že lani je bila škoda zaradi lubadarja v Sloveniji vredna 100 milijonov evrov, v povprečju pa so lastniku gozda ličinke lubadarja odžrle od 250 do 300 evrov zaslužka. Kljub temu da je že lani milijon kubičnih metrov smrekovega gozda padlo zaradi lubadarjev, letos najverjetneje ta številka ne bo dosti nižja, saj sanacija teče prepočasi. Ob pojavu lubadarja je namreč treba ukrepati zelo hitro, še posebno ob zanj ugodnih vremenskih razmerah. A neodzivnost lastnikov gozdov, ki so to le na papirju, ne želijo pa skrbeti za gozd, preprečuje hitro ukrepanje, pravijo poklicni gozdarji. Zato, kot smo že pisali, direktor direktorata za gozdove pri ministrstvu za kmetijstvo Jošt Jakša meni, da se posegom v lastninsko pravico ne bo možno izogniti: "Poseči bo treba v lastninsko pravico, kajti s posegom v pravico enega lahko ščitimo lastninsko pravico stotih ali več, gre torej za javni interes." Trud strokovnjakov in državnih inštitucij bo najbrž kmalu predmet političnih debat, v NSi so se tako v petek že postavili v bran zasebnikom, češ da združenje lastnikov gozdov sploh ni bilo povabljeno v skupino, ki odloča o ukrepih zoper lubadarja, ter da je "kmetijski minister Dejan Židan soodgovoren za pretirano namnožitev lubadarjev predvsem zaradi neodzivnosti na opozorila in priporočila stroke ter opozicije. Nesprejemljivo je, da se ministrstvo tako pozno odziva z začetkom dela skupine za nad