Dežela košarkarskih evropskih prvakov že ves teden evforično vsrkava vsako besedo Gorana Dragića. “Pa ne le Dragić in Dončić, otroci bodo v prihodnje nosili tudi drese z napisi Randolph, Prepelič …” je na Eurobasketu imena vseh junakov naštel selektor Igor Kokoškov. A obstaja velik problem, saj slovenski otroci svojih vzornikov ne morejo posnemati in tekmovati, ker bodo še tretji konec tedna zapored odpadle vse tekme mlajših selekcij. Razlog? Sodniška stavka. Sodniki ne želijo upoštevati sklepa, da se jim kilometrina zniža z 32 centov na 18. Klubi imajo težave s plačevanjem, čeprav so takse že desetletje nespremenjene. V 16-članskem IO zahtev sodnikov ne podpira nihče, ostane jim le en glas. KZS bi lahko za rešitev državnega prvenstva pripeljal tuje sodnike, slovenske pa sankcioniral. Že od maja poteka spor med sodniško organizacijo in, posredno, Košarkarsko zvezo Slovenije (KZS). Ta je na željo vedno bolj obubožanih slovenskih klubov, ki jih sodniški stroški močno bremenijo, na izvršnem odboru (IO) predlagala glasovanje za znižanje nadomestila sodniških potnih stroškov z 32 centov na kilometer (pet centov manj, kot je kilometrina na službenih potovanjih v gospodarstvu) na 18 centov (kot je v gospodarstvu ovrednoten prevoz na delo in z dela). Ker v IO med 16 člani sedi le en predstavnik sodniške organizacije, ki je bil seveda proti, je bil predlog sprejet, sodniki pa ga nočejo spoštovati. Zakaj? Zaslužek pod minimumom, a najdražji na igrišču Preprosto zato, ker se jim nekaj odvzema. Kot poudarjajo sodniki, ki zaradi občutljive teme niso želeli biti imenovani, že deset let niso dvignili sodniških taks, ki so na članskih tekmovanjih razmeroma visoke. Resda se številke ne vrtijo okrog 1100 (evroliga), 800 (španska liga), 700 (italijanska) ali 600 evrov (grška), pa vseeno: 152 evrov znaša bruto zaslužek sodnika v prvi ligi, 110 evrov v drugi, 73 evrov v tretji in 59 evrov v ženski ligi. A če ostanemo doma, da bi se izognili mednarodnim primerjavam, je sodnik še vedn
