Odbor ministrov Sveta Evrope za nadzor nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je danes končal postopek v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji. Ugotovil je namreč, da je Slovenija z zakonom o povračilu škode izbrisanim zadostila zahtevam, ki so izhajale iz omenjene pilotne sodbe, so sporočili z MNZ. ESČP je namreč junija 2012 v sodbi v zadevi Kurić Sloveniji naložil, da mora v enem letu sprejeti odškodninsko shemo, ki bo uredila pravico do primerne odškodnine za vse izbrisane. V ta namen je Slovenija konec leta 2013 sprejela zakon o odškodninah za izbrisane. ESČP je v eni izmed sodb marca 2014 navedel, da se zdi, da je pavšal, ki ga predvideva omenjeni zakon, primerna sistemska rešitev za povrnitev škode izbrisanim, a dokončne odločitve o tem takrat še ni sprejel. Na sodišču so lani napovedali, da bodo sodbe, ki še čakajo na obravnavo, proučili v lanskem in letošnjem letu, "pri čemer bo sodišče ustrezno upoštevalo dejstvo, da je Slovenija po sodbi Kurić in ostali sprejela odškodninsko shemo za izbrisane". Danes pa so z ministrstva za notranje zadeve (MNZ) sporočili, da je odbor ministrov na podlagi akcijskega poročila o implementaciji sodbe, ki ga je posredovala Slovenija, postopek zaključil. Zakon o povračilu škode izbrisanim sicer sistemsko ureja vprašanje povračila škode osebam, ki so bile po osamosvojitvi Slovenije izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Z zakonom, ki je začel veljati decembra 2013, uporabljati pa se je začel junija 2014, tako Slovenija po navedbah MNZ "popravlja kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin in izvršuje sodbo velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice, izdano v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji". Zakon sicer določa, da izbrisanemu za vsak mesec izbrisa pripada 50 evrov odškodnine. Odškodnino lahko izbrisani zahteva tudi preko sodišča, a ne sme preseči trikratnika višine, ki bi jo sicer dobil v upravnem postopku. Evropsko sodišče v Strasbourgu ima sicer v obravnavi še okoli 6