Nedavno izdano poročilo Sveta Evrope o trendih v evropskih zaporih za leto 2105 Slovenijo uvršča med države z nizkim odstotkom zapornikov, toda slovenski zapori so še zmeraj prenaseljeni. "Znižanje skupnega števila zapornikov v Evropi je dobrodošlo. Več izrečenih alternativnih kazni ne pripelje nujno tudi do več kriminala, pomaga pa pri reintegraciji obsojencev in reševanju problema prezasedenosti zaporov," je ob predstavitvi poročila poudaril generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. V Sloveniji je bilo leta 2015 zaprtih 1399 ljudi, med njimi dva mladoletnika, kar pomeni 68 zapornikov na 100.000 prebivalcev. To je bistveno pod evropsko srednjo vednostjo, ki znaša 115 zaprtih na 100.000 prebivalcev. Povprečje je - zaradi večjega števila majhnih držav z manj zaporniki - sicer nekoliko višje in znaša 134 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Slovenija je po številu zapornikov sicer blizu skandinavskih držav, ki so vse pod povprečjem: na Finskem 55, Danskem 56 in Švedskem 59 na 100.000 prebivalcev. Vsak deseti obsojen zaradi umora ali poskusa umora Povprečna starost zapornika je bila v letu 2015 35 let, kar je za leto dni več, kot je bila ta starost v letu 2014. Zapornic je v evropskem povprečju za 5,2 odstotka, v Sloveniji je ta delež nekoliko višji, saj znaša 5,8 odstotka. Tujcev pa je med zaprtimi v slovenskih zaporih 9,4 odstotka, kar je primerljivo s povprečjem SE (10,8 odstotka). Posamezen zapornik, ki je v letu 2015 bival v enoposteljni sobi, je imel na voljo v povprečju devet kvadratnih metrov bivalne površine, zapornik, ki je bival v skupnih sobah, pa v povprečju sedem kvadratnih metrov bivalne površine. Poročilo za Slovenijo še razkriva, da je v letu 2014 v slovenskih zaporih umrlo šest zapornikov, obravnavali niso niti enega samomora. Zgodil se je en pobeg iz zapora zaprtega tipa in 44 pobegov iz zaporov odprtega tipa in pobegov v času kratkotrajnih izhodov. Kraja, kazniva dejanja, povezana z drogo, in rop so najpogostejši razlogi za prestajanje zaporn