Ker je letošnja pozeba druga zapored, na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) na podlagi klicev obupanih kmetov pozivajo ministrstvo za kmetijstvo in vlado, naj sprejmeta njihove predloge za ublažitev posledic aprilske pozebe. Miran Naglič, koordinator ocene škod ob naravnih nesrečah, je na konferenci za novinarje, na kateri so predstavili oceno škode, pojasnil, da ima na podlagi dosedanjih pogovorov dober občutek. Predsednik KGZS Cvetko Zupančič pa dodaja, da je vlada lani tako rekoč v celoti povzela predloge zbornice, zataknilo pa se je pri njihovi izvedbi. Zaradi tega bodo letos vztrajali, da bo vsak ukrep tudi izveden. Za čimprejšnje izplačilo pomoči Strokovnjaki kmetijske svetovalne službe v okviru KGZS so ugotovili, da sta bila severovzhod in sever Slovenije enako kot lani bolj prizadeta. Pozeblo je 71 odstotkov trajnih sadovnjakov, približno polovica nasadov jablan, približno 40 odstotkov vinogradov, 16 odstotkov vrtnin. Krompirja po količini zaradi pozebe ne bo manj, bodo pa pridelovalci imeli manj prihodka, ker bo prišel zgodnji domači krompir v trgovine pozneje, ko bo cena že padla. "> KGZS predlaga sprejetje 13 ukrepov za ublažitev posledic pozebe. Med njimi so čimprejšnje izplačilo pomoči kmetom, ki jih je lanska pozaba najbolj prizadela, vlada naj sprejme sklep o izdelavi predhodne ocene škode. Ministrstvo za kmetijstvo in vlada naj preučita možnost, da bi najbolj prizadeti kmetje lahko dobili izredno finančno pomoč. "Predlagamo sprejetje interventnega zakona, s katerim se določi izdelava končne ocene škode in oblike pomoči najbolj prizadetim kmetijskim obratom," pravijo na zbornici. Kmetijskemu ministrstvu predlagajo, naj v okviru interventnega zakona dopolni postopek ocenjevanja škode z obveznimi prijavami oškodovancev ter s preverjanjem prijav pred spravilom pridelkov. Oškodovancem je treba v skladu z zakonodajo zmanjšati oziroma odpisati davke in prispevke. Kmetom, ki bodo zaradi pozebe letos že drugič imeli bistveno manjši pridel