Obrambno ministrstvo ZDA ponavadi vodijo civilisti in zakon nekdanjim vojaškim častnikom prepoveduje zasesti ta položaj najmanj sedem let po upokojitvi. Izjeme so dovoljene, vendar mora kongres to dovoliti s posebnim zakonom. Doslej so to storili le enkrat v zgodovini za Georga Marshalla v času korejske vojne.

George Marshall sicer ni bil le general, ampak tudi državni sekretar ter državnik, ki mu je Evropa še danes hvaležna za program obnove po drugi svetovni vojni. Mattis je vojak, ki se je upokojil leta 2013 po treh letih vodenja centralnega poveljstva.

Po študiju zgodovine se je prijavil med marince in leta 1972 je postal častnik. Med prvo zalivsko vojno 1991 je vodil bataljon kot polkovnik, po 11. septembru 2001 je z marinci šel v Afganistan, leta 2003 pa je v vojni proti Iraku poveljeval diviziji.

Trumpa je navdušil, obenem pa tudi presenetil, ker mu je razložil, da mučenje ne deluje in je prepričan, da bi z ujetniki več dosegel z nekaj steklenicami piva in pogovorom. Trump je med kampanjo zagovarjal mučenje ujetnikov in kaznovanje njihovih družin.

Mattis je znan po izjavi iz leta 2005, ko je dejal, da je nekatere ljudi prav zabavno streljati. To so moški v Afganistanu, ki pet let pretepajo žensko, ker ni nosila tančice.

Trump je pred govorom v Cincinnatiju obiskal Indianapolis in tovarno klimatskih naprav Carrier, s katero je dosegel dogovor o ohranitvi proizvodnih delovnih mest v ZDA. Carrier je februarja napovedal selitev proizvodnje v Mehiko, kar je razburilo zaposlene. Trump je zagotovil, da nobeno ameriško podjetje ne bo več selilo delovnih mest na tuje brez posledic.

Carrier je prepričal, da ostane v ZDA z zagotovili o državnih pogodbah, država Indiana, ki jo vodi guverner Mike Pence, obenem tudi novoizvoljeni podpredsednik ZDA, pa je podjetju zagotovila okrog sedem milijonov dolarjev davčnih vzpodbud.

Trumpovi kritiki pravijo, da na tak “socialistični” način ne bo mogel urediti zadev z vsemi podjetji, ki želijo preseliti proizvodnjo na tuje zaradi zmanjšanja stroškov, povečanja dobička ali preživetja. Tak način prav tako ni v skladu s politično filozofijo njegove stranke, ki odločno zavrača možnost, da bi država izbirala poslovne zmagovalce ali poražence, ampak želi, da odloča trg.

Trump je v Indianapolisu in Cincinnatiju opravil govora na las podobna tistim med kampanjo. Manjkalo ni obljub o gradnji zidu na meji z Mehiko in tradicionalnih napadov na medije in novinarje kot najbolj nepoštena bitja na svetu. Prav tako je veselo poslušal vzklike podpornikov, ki so zahtevali, naj zapre svojo demokratsko nasprotnico Hillary Clinton.

V četrtek se je začelo ponovno preštevanje glasov v Wisconsinu, ki ga je zahtevala predsedniška kandidatka zelenih Jill Stein. Prešteti morajo tri milijone glasovnic na papirju ali v elektronski obliki. Trump je državo osvojil s prednostjo 22.000 glasov. Podobno Steinova zahteva tudi v Pensilvaniji in Michiganu, kjer so Trumpovi odvetniki vložili ugovor in hočejo postopek preprečiti z utemeljitvijo, da Steinova v nobenem primeru ne more zmagati.