Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je napadel evropske zaveznice, da namenjajo premalo za skupno obrambo. Kritiziral je begunsko politiko Nemčije in ocenil, da je izstop Britancev iz Evropske unije dobra stvar in da bodo sledile druge države. V Natu in EU so v odzivih pozvali predvsem k enotnosti. V britanskem Timesu in nemškem Bildu je bodoči 45. predsednik ZDA, pet dni preden priseže, v prvi vrsti ponudil roko sprave Rusiji, proti kateri je odhajajoča administracija Baracka Obame uvedla sankcije zaradi vpletanja v krizo v Siriji in Ukrajini, zasedbe ukrajinskega polotoka Krim in hekerskih napadov za vplivanje na ameriške volitve. Podobno so sankcije proti Rusiji zaradi zasedbe Krima leta 2015 uvedle tudi evropske države. Nakazal je možnost, da bi dosegli dogovor glede zmanjšanja arzenala jedrskega orožja in olajšanja pritiska sankcij, vendar brez podrobnosti. “Rusija trenutno zaradi sankcij močno trpi, vendar mislim, da bi se lahko kaj zgodilo, kar bi koristilo veliko ljudem,” je dejal Trump. Kopico kontroverznih izjav za evropske zaveznike, nervoznih zaradi ruskih agresivnih potez v Ukrajini, je znova navrgel tudi na račun zveze Nato. “Že pred časom sem dejal, da ima Nato težave (…) Kot prvo je zastarel, ker je bil zasnovan že dolgo dolgo let nazaj. Kot drugo pa države ne plačujejo, kar bi morale plačevati,” je dejal za najbolj prodajani nemški dnevnik Bild. Stroški za varnost so že dolgo v ospredju razprav v Natu. Skoraj 70 odstotkov vseh sredstev, ki jih skupno za vojsko nameni 28 članic zavezništva, sicer pokrijejo ZDA, večina zaveznic pa tudi (še) ne dosega dogovorjenih dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo. “Države torej ne plačujejo svojega poštenega deleža in zdaj naj bi jih mi branili. (…) Le pet držav plačuje, kar mora plačevati. Pet. To ni veliko,” je dejal Trump. V Natu so na kritike o zastarelosti organizacije odgovorili, da popolnoma zaupajo v ohranitev močnega zavezništva z ZDA. Generalni sekretar Jens Stoltenberg je dejal
