Kot danes povzema takratno dogajanje časnik Dnevnik, sta učenca 9. razreda ljubljanske osnovne šole Prule pred petimi leti in pol na športnem dnevu v bazenu nadlegovala sošolki. Eden je najprej eno, nato še drugo v bazenu večkrat potisnil pod vodo in ju povsem utrudil, nato pa sta ju oba, vsako posebej, še spolno napadla. Pozneje sta se na hodniku šole iz žrtev še norčevala. Pet dni po napadih, ko je bila zaključna konferenca že opravljena, je takratni ravnatelj šole Dušan Merc fantoma prepovedal vstop v šolo, da bi s tem zaščitil žrtvi.
Javnost je bila na njegovi strani, ne pa tudi inšpektor inšpektorata za šolstvo. Ta je po pisanju Dnevnika ugotovil, da ravnatelj ni ravnal po vseh predpisih, saj naj bi devetošolcema kršil ustavno pravico do izobraževanja. Od sveta šole je zahteval ravnateljevo razrešitev, ki pa je zahtevo zavrnil. Ugotovitvi inšpektorja je pozneje pritrdilo tožilstvo, ki je Merca ovadilo. Sojenje se je na ljubljanskem okrajnem sodišču začelo ta teden, sodnica Mojca Cigale Kršinar pa je zaradi mladoletnih prič, oškodovank iz povezanega postopka, iz celotnega postopka izključila javnost.
Tožilka Tatjana Verbič Šulgaj po poročanju Dnevnika ničesar, povezanega s primerom, ni želela komentirati. Merčev zagovornik Andrej Razdrih pa je za časopis dejal, da je prvič v karieri naletel na tovrsten primer. “Moj varovanec je ravnal pravilno, profesionalno in visoko etično. Postopek se je začel povsem po nepotrebnem, zaradi osebne užaljenosti in frustriranosti šolskega inšpektorja, ki nima pojma o pedagogiki,” je ocenil. Po njegovih navedbah je postopek potekal povsem neprofesionalno in se na tak način tudi zaključil, zavrnjeni so bili namreč vsi sklepi, ki jih je predlagal.
Merc je v svojem zagovoru razložil, da je izredni inšpekcijski nadzor na Osnovni šoli Prule trajal osem mesecev, od avgusta 2013 do aprila 2014, med njim in inšpektorjem pa da je prišlo do velikih nesoglasij. “Niti enkrat ni navedel, kaj preiskuje in zakaj je bil uveden izredni nadzor, zaradi česar mu tudi nisem mogel eksplicitno odgovoriti, kako sem ravnal v konkretnem primeru,” je pojasnil. Inšpektorjeve obtožbe zavrača kot “zmotne in zlonamerne”, saj da s tridnevnim “suspenzom” tik pred koncem pouka devetošolcema ni kršil njune ustavne pravice do izobraževanja, temveč jima je po lastnih navedbah zgolj onemogočil vstop v šolo in udeležbo na zaključnem izletu, dovolil pa jima tudi ni udeležbe na podelitvi spričeval zadnji dan pouka.
“Treba je upoštevati tako pravico do izobraževanja in tudi zaščititi žrtev domnevnega spolnega napada. Devetošolcema v tem primeru ni bila kršena pravica do šolanja, saj sta razred in osnovno šolo končala, dobila pa sta tudi spričevalo. V tistem trenutku je bilo najpomembneje zaščititi žrtvi, kar je moja stranka storila, ne da bi se ozirala na birokratske postopke, ki bi lahko sledili. Iz svoje etične zasnove je ocenil, da je to prav,” Dnevnik še povzema izjavo Merčevega zagovornika.
“Presodil sem, da se žrtvi in storilca ne smejo več srečati, da šola ne bo trpela takšnega vedenja in nasilja. Če bi storilca lahko bila prisotna na valeti in dan pozneje odšla še na zaključni izlet, bi se trpljenje učenk nedvomno še povečalo, lahko pa bi prišlo do ponovitve dejanj. Zaščitil sem ju pred nadaljnjim spolnim nasiljem ter posmehom sošolcev, ki sta se iz njiju po dejanju še norčevala. Ravnal sem v skladu z ustavno pravico učenk do osebne integritete in nedotakljivosti,” Dnevnik še povzema Merčevo utemeljitev.
Sojenje, v katerem tožilstvu nekdanjemu ravnatelju očita kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, se bo nadaljevalo sredi januarja.