Posameznika v skupino s srednje visokimi dohodki v Nemčiji uvrstijo, če povprečni dohodek njegovega gospodinjstva pred plačilom davkov in socialnih prispevkov znaša med 67 in 200 odstotkov mediane, ki ločuje bogatejši in revnejši del družbe, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ker je BDP na prebivalca v Nemčiji okrog 43 tisoč evrov, to pomeni, da spadajo v srednji razred vsi, ki na leto zaslužijo med 28 in 86 tisoč evrov. Vsi, ki dobijo manj kot 28 tisočakov, spadajo v revnejši del družbe. Delež prebivalcev z dohodki srednjega razreda v starosti med 18 in 30 let se je v Nemčiji od leta 1983 zmanjšal z 69 na 52 odstotkov, v starosti med 30 in 45 let pa z 78 na 64 odstotkov. Delež starih nad 65 let se je na drugi strani povišal s 24 na 41 odstotkov. DIW kot razlog za manjši delež ljudi s srednjimi dohodki navaja povečanje števila ljudi z nizkimi dohodki, ki je posledica več slabše plačanih delovnih mest v storitvenem sektorju in manj delovnih mest v industriji. Iz skupine s srednjimi dohodki so v Nemčiji v zadnjih letih padli predvsem tujci. Podoben trend DIW ugotavlja za ZDA, kjer se je delež ljudi s srednje visokimi dohodki zmanjšal podobno kot v Nemčiji, je pa v ZDA večja polarizacija – dohodki tistih, ki so padli v nižji razred so se znižali bolj, dohodki tistih, ki so se povzpeli po lestvici, pa so se povečali bolj kot v Nemčiji. V ZDA je v nižji razred padlo največ Latinoameričanov.Gospodarstvo
