Voditelji skupine sedmih najrazvitejših držav G7 so v sklepni izjavi ob koncu dvodnevnega vrha na Japonskem poudarili, da je begunska kriza, ki je zajela Evropo, problem, s katerim se mora ukvarjati ves svet. Obljubili so, da bodo povečali pomoč za reševanje najhujše begunske krize po drugi svetovni vojni. “G7 prepoznava trenutno množično gibanje migrantov in beguncev kot globalni izziv, ki terja globalni odgovor,” so v skupni izjavi poudarili voditelji Francije, Italije, Japonske, Kanade, Nemčije, Velike Britanije in ZDA. Kot so zapisali, je zanje največja prioriteta humano in učinkovito upravljanje tega izziva, pri čemer je treba nasloviti tako humanitarne posledice kot glavne vzroke za množično preseljevanje, poročajo tuje tiskovne agencije. Poudarili so, da je končanje državljanske vojne v Siriji ključno za zaustavitev toka obupanih ljudi, ki bežijo preko meja. “G7 znova poudarja, da bo samo vzdržna politična rešitev v državah izvora, kot je Sirija, prinesla trajne rešitve za problem prisilnega preseljevanja,” piše v izjavi. Zavezali so se, da bodo povečali globalno pomoč za zadovoljitev nujnih in dolgoročnih potreb beguncev kot tudi njihovih gostiteljev. Ob tem so pozvali mednarodne finančne institucije, naj povečajo svojo pomoč, Svetovni banki pa naložili, naj razvije mehanizme za države, ki gostijo begunce. Pozdravili so napore Evropske investicijske banke. Skupina najbogatejših držav ni razkrila, koliko dodatnih sredstev bodo namenili za begunsko krizo, so se pa odločili, da bodo letos posebno pozornost posvetili Iraku. Tej državi, iz katere proti Evropi bežijo množice ljudi, bodo zagotovili 3,6 milijarde evrov za boj proti terorizmu, odpravljanje vzrokov migracij in gospodarske reforme. Voditelji G7 so na vrhu v obmorskem kraju Ise-Shima razpravljali tudi o konfliktu na vzhodu Ukrajine, kjer Rusija po njihovem mnenju podpira proruske separatiste. Odločno so vztrajali pri sankcijah proti Rusiji, njihova ukinitev pa je “jasno povezana” s polnim izvajanjem mir
