Kombinacija vetra, ki je onemogočal ukrepanje, kjer je to sploh možno, in izredno hitrega padca temperature v jasni noči na petek je že drugo leto zapored kmete obsodila na neprespane noči. Ne samo tistih nekaj noči, ko je na Slovenijo (in celo Evropo) padal polarni mraz, neprespanih jih bo letos še veliko. Oceniti škodo po pozebi ni zmogel še nobeden od številnih strokovnjakov, a najverjetneje bo škoda podobna lanski, če ne še večja - poganjke, ki so zjutraj pomrznili, je čez dan obsijalo sonce, noči pa bodo znova zelo mrzle. "Na neki način je suša naredila uslugo vsaj poljedelcem in zelenjadarjem, saj rastline zaradi pomanjkanja vlage niso bile razvite tako, kot bi bile sicer," pravi Dragica Zadravec, svetovalka za poljščine pri mariborskem kmetijskem zavodu. Drugače je s sadnim drevjem in trto. "Spali nismo ne jaz ne moji kmetje," je včeraj dejala Simona Hauptman, strokovnjakinja za vinogradništvo, prav tako z mariborskega zavoda. V Mariboru in okolici so na merilnih postajah zavoda namerili tudi do minus 4,9 stopinje Celzija. Kritičnih naslednjih nekaj dni Nekaj vinogradnikov in sadjarjev se je kljub visokim stroškom skušalo boriti proti pozebi in kasneje soncu z dimljenjem in po prvih ocenah jim je ponekod uspelo ubraniti rastline pred najhujšim. A vinogradnik Igor Leber s Podigraca pri Plaču, tik ob avstrijski meji, kjer so v noči na petek zakurili bale slame, da so ustvarili dimni oblak, ki bi sončnim žarkom preprečil dostop do vinske trte, opozarja, da bo več znanega po še eni noči. Najbolj prizadete so sorte z zgodnejšim razvojem, predvsem chardonnay, rumeni muškat, beli in modri pinot, modra frankinja, šipon, ki so imele ob mrazu mladice dolžine že več kot deset centimetrov. Strokovnjaki odsvetujejo kakršne koli ukrepe na prizadetih trtah v naslednjih desetih dneh. "Na podlagi lanske pozebe smo pridobili zelo dobre izkušnje glede reagiranja pozeblih trt, tako da bomo svetovali glede na razvojno fazo optimalne ukrepe. Zdajšnja škoda se ne da oceniti, vidna