Črni kruh, maslo, med, mleko in jabolko sestavljajo tradicionalni slovenski zajtrk, tega država otrokom privošči vsak tretji petek v novembru (od leta 2012 namreč zaznamujemo dan slovenske hrane). Tokrat se bomo ustavili pri maslu. Izbrskali smo nekaj informacij, ki o njem krožijo po spletu. Je eno izmed tistih živil, ki lahko puste jedi spremenijo v prave mojstrovine. Toda v preteklih desetletjih so ga okrivili, da povzroča marsikaj, od debelosti do srčne bolezni. V zadnjem času doživlja veliko vrnitev. Dejstvo je, da je maslo, če ga uživamo v zmernih količinah in je proizvedeno iz mleka krav, ki jedo samo travo, pravzaprav zdravo. Vsebuje veliko v maščobi topnih vitaminov, med drugim vitamine A, E in K2. Vitamin K2 sodeluje pri presnovi kalcija; če ga zaužijemo premalo, naj bi bil povezan z nastankom vrste resnih bolezni, vključno s kardiovaskularnimi, rakom in osteoporozo. Vojna proti nasičenim maščobam temelji na pomanjkljivih znanstvenih ugotovitvah. Dejansko nikoli ni bilo dokazano, da so na katerikoli način škodljive. Nedavne študije celo nakazujejo, da med nasičenimi maščobami in kardiovaskularnimi boleznimi ne obstaja nobena povezava. Nasičene maščobe zvišujejo raven HDL oziroma dobrega holesterola in spreminjajo gostoto LDL, kar je povsem nenevarno. Poleg tega maslo vsebuje nekaj kratkoverižnih in srednjeverižnih maščobnih kislin, ki se presnavljajo drugače kot druge maščobe, pri človeku pa vzbujajo občutek sitosti in pospešijo kurjenje maščob. Vsa priporočila, naj maslo nadomesti margarina, so se pokazala za nepravilna in so imela pravzaprav nasproten učinek. Zgodilo se je namreč to, da so ljudje maslo, torej naravno, zdravo živilo, zamenjali z nečim, kar vsebuje ogromno visokoprocesiranih maščob, ki so lahko zelo strupene in povzročijo številne bolezni. Margarina je občutno povečala tveganje za kardiovaskularne bolezni, medtem ko maslo tega učinka ni imelo. Druga študija je razkrila, da uživanje polnomastnih mlečnih proizvodov za kar 69 odstotkov zmanjša
