Kolesari s konstantno hitrostjo dobrih 30 km/h, s takšnim tempom pa si želi ustvariti dovolj veliko zalogo prednosti, da bo lahko ponoči v miru odšla na stranišče ter se za kratek čas prepustila maserju. Beba Ščap, ki se je na 30 urno kolesarjenje pripravljala od septembra lani, in je danes ob 12. uri sedla na kolo, bo po načrtih prvič z njega stopila po kakšnih dvanajstih urah kolesarjenja, če se seveda ne bo prej zgodilo kaj nepredvidljivega. Tudi prehrano in pijačo je prilagodila takšnemu tempu. Vseeno bo dobrodošlo imeti na zalogi dovolj "prevoženih" kilometrov, da bo lahko proti koncu tempo znižala na kakšnih 22 km/h, nam je Ščapova pojasnila "bojni načrt" za Projekt30, kot je poimenovala izziv, v okviru katerega zbira tudi finančna sredstva, s katerimi bo podprla Zavod 13 za terapije otrok s posebnimi potrebami. Poleg mišic v nogah, ki nenehno delajo, pa so precej obremenjeni tudi drugi deli telesa, na katere ne bi niti pomislili, razlaga kolesarka. Tako mora čuvati zapestje, na katerega je naslonjena, pa večkrat se je potrebno zravnati, da ne pride do bolečin v križu, dodaja. Pozneje, v drugi polovici kolesarjenja, pa bo najverjetneje že tudi težko najti pravi položaj na sedežu. Četudi se marsikomu zdi, da je kolesariti neprekinjeno 30 ur enostavno, in so ji to tudi nekateri obiskovalci tako povedali, sama tudi na podlagi izkušenj iz prejšnjega leta ve, da temu ni tako. Že če vsak sam zase pomisli, ali bi zmogel zgolj sedeti na enem mestu toliko časa, bi bil odgovor gotovo negativen. Ščapovi so danes prvo uro kolesarjenja delali družbo rokometaši RK Maribor, posebej zanimivo bo pa v četrtek predvidoma ob 11. uri, ko jo bosta obiskala akrobata Filip in Blaž, pa zadnje tri ure pred zaključkom, ko pridejo med drugimi tudi Tabuji.Maribor