"Ni šlo za vprašanje, ali bo kandidat, ki smo ga vrhovni sodniki na občni seji podprli, postal novi predsednik Vrhovnega sodišča RS, ampak v kateri fazi kandidacijskega postopka bo zminiran." To je v javno pismo napisala vrhovna sodnica Barbara Zobec in je reakcija na odločitev sodnega sveta, ki je po tihem zavrnil oba prijavljena za predsednika po ustavi najvišjega sodišča v državi. Na drugi razpis sta se prijavila vrhovna sodnika Rudi Štravs in Vladimir Horvat, občna seja vrhovnega sodišča, torej vsi vrhovni sodniki in sodnice, je več podpore dala Štravsu, sodni svet pa je zdaj oba zavrnil. Kar se je zgodilo sploh prvič. In ker se je, bo sodni svet na poziv ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča objavil še tretji razpis za vrhovno sodišče, ki ga bo bo že novembra nehal voditi vrhovni sodnik Branko Masleša, ker se mu izteče predsedniška šestletka. To pa pomeni, da vrhovno sodišče spet, kakor že pred šestimi leti, vse bolj verjetno čaka začasno vodenje. In tu je trenutek za vrnitev k pismu vrhovne sodnice Barbare Zobec, ki je v obtok poslala to predvidevanje: da je v čakanju na stalnega predsednika izvoljen začasni, bolj natančno: začasna predsednica. Kdo? Zdajšnja podpredsednica Nina Betetto. Tista Nina Betetto, ki je spomladi hudo pogorela v Strasbourgu, v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, ko je bila ena od kandidatk za sodnika iz Slovenije na Evropskem sodišču za človekove pravice. Zaradi poloma v Strasbourgu se nato ni prijavila za vrh vrhovnega sodišča. Po domnevi sodnice Zobčeve bi začasno predsedovanje Betettove nazadnje prestopilo v polno, šestletno. Torej: tradicionalno kalvarično postavljanje prvega človeka vrhovnega sodišča se tudi tokrat zapleta. In spet se postavlja teren za prepir sodnikov, ki jim srce bije bolj levo, in onih, ki jim bije bolj desno. Betettovo umeščajo med prve. Vrhovna sodnica Barbara Zobec, soproga ustavnega sodnika Jana Zobca, je pred šestimi leti proti Branku Masleši podprla takratnega podpredsednika vrhovnega sodišča Marka Š