Vzdrži razlaga, da je teroristična grožnja glavni razlog, da se je schengenski zakonik s spremenjeno uredbo še dodatno zaostril in prinesel velike nevšečnosti na slovensko južno mejo? "Do spremembe je prišlo predvsem zaradi velikega varnostnega problema, ki so ga povzročile migracije v letih 2015 in 2016 ter s tem povezane zahteve državljanov po večji varnosti. Na eni strani imamo pogoste teroristične napade povsod po Evropi. Vsak teroristični napad odmeva, ne glede na to, koliko je velik. A v terorističnih napadih umre bistveno manj ljudi, kot jih umre v prometnih nesrečah, pa se o tem nihče ne pogovarja. V terorističnih napadih umre tudi precej manj ljudi kot zaradi delovanja organiziranih kriminalnih družb. Razlika je, prometne nesreče in organizirane kriminalne združbe ne nosijo takšnega političnega naboja kot migracije. Tako je predvsem zaradi populizmov in desno usmerjenih političnih opcij, ki prevladujejo v Evropi. Tudi bolj liberalne stranke in vlade v Evropi se zdaj posledično odločajo za bolj radikalne in stroge ukrepe. Na ta način je prišlo do spremembe uredbe." Kaj prinašajo spremembe uredbe? "Uredba je vsebinsko zelo kratka, prinaša pa zelo velik korak naprej. Do zdaj državljanov EU ni bilo treba sistematično preverjati po različnih podatkovnih bazah. Uredba določa, da je treba zdaj vsem državljanom EU preveriti identiteto, preveriti, ali je njihov potovalni dokument ponarejen ali ne, in preveriti po nacionalnih podatkovnih bazah, po schengenskem informacijskem sistemu in po Interpolovih podatkovnih bazah. Poleg vsega treba še preveriti, ali potniki pomenijo varnostno tveganje za EU. Uredba predvideva tudi, da je možmo, če bi zaradi omenjenih preverjanj prihajalo do nesorazmerij s pretočnostjo prek mej, mejno kontrolo omiliti in preiti na ciljano mejno kontrolo." Kar je Slovenija naredila. "Prvi pogoj, da se naredi ciljana kontrola, je izvedba zelo natančne analize tveganja, ki mora zajemati vse varnostne dejavnike in ukrepe. Poleg tega je o milejši kon