Nekdanji in aktualni direktor največje zdravstvene ustanove pri nas, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Simon Vrhunec in Andraž Kopač, sta danes odgovarjala na vprašanja preiskovalne komisije državnega zbora o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic. Komisija je bila ustanovljena aprila lani, decembra pa zaslišala prve priče, ki niso postregle z novimi dejstvi. Podobno tudi danes ni bilo slišati veliko novega. Simon Vrhunec je pojasnil, da je spodbujal sodelavce, da so aktivni pri iskanju cenejšh materialov in storitev. Praktično je to pomenilo, da so zdravnike in drugo osebje prosili, da se, kadar gredo na strokovna izobraževanja v tujino, pozanimajo, kakšne so tamkajšnje cene. Predstojniki oddelkov so bili primorani poročati, pri katerih drugih ponudnikih so materiali cenejši. In rezultat? “V začetku leta 2013 smo ugotovili, da so žilne opornice, ki jih vgrajuje ljubljanski Klinični center, na Poljskem cenejše. Enak proizvod za tretjino cene,” je navajal Vrhunec, in to je odločilo, da so se odločili za večji obseg nabave žilnih opornic poljskega dobavitelja. Ker so želeli žilne opornice po poljski ceni, je bil Vrhunec deležen groženj in pritiskov, dobavitelji so namreč vztrajali, je povedal, da je slovenski trg manjši in da tako nizke cene ne morejo zagotoviti. “Sam sem trdil, da je Slovenija del EU in da ne vidim razloga, zakaj bi bile cene različne. Vztrajali smo in se tudi prek slovenskega dobavitelja dogovorili za nižjo ceno. Cene so padle in to sem jemal kot enega izmed uspehov svoje kariere,” se je pohvalil. Prepričan je, da so se medijske zgodbe o preplačilu žilnih opornic pojavile, ko je bila “zgodba že v fazi čiste sanacije”. Cene žilnih opornic so kasneje padle še za 40 odstotkov, njihova povprečna cena pa je bila na koncu za polovico manjša kot pred leti, tako Vrhunec. “Prvič v zgodovini Kliničnega centra so se stroški materialov dve leti zapored zniževali,“ je še dodal v ilustracijo
